V programih se mi je odpiralo toliko vsebin, da sem jih težje ubesedila. Zato bom svoje občutke in spoznanja podala združene v spodnjem opisu.

Udeležila sem se vseh treh AEQ 30-dnevnih programih.

V prvem programu za spodnji del telesa sem začutila počasno odpiranje svojega telesa. Zavest in podzavest že dolgo nista šli po isti poti – to sem čutila – zato so se ob vajah začeli pojavljati potlačeni občutki, s katerimi sem se bala soočiti. Nisem znala z njimi. Sedaj ko sem jih spet bolje začutila, ko se je senzorno motorična amnezija začela zmanjševati, sem ob Aleševi podpori z razlagami na programu in preko maila končno stopila v stik z njimi. Vedela sem, da me to, da bom bolj čutila svoje telo, zna začasno upočasniti na dugih področjih, ker soočenje zahteva svoj čas. Tresenje noge in medenice zjutraj, ko sem se zbudila, je za nekaj časa postala stalna spremljevalka. Strah pred temi občutki. A bolje občutiti sebe je najbolj vredno, saj to omogoča, da vidimo realno stanje in ne živimo v prirejeni iluziji.

Odločena, da grem še bolj v globino, sem se prijavila na 30-dnevni seminar AEQ dihanja. Že pred tem sem delala druge dihalne vaje, občutke ki so se pojavljali ob njih, sem pustila ob strani. Tu pa tega enostavno ne moreš narediti. Ob različnih dihalnih modulih Aleš poda razlago, za kakšen namen je dihalni modul in kaj lahko pride na dan. Spoznala sem vpliv dihalne prepone in gibanja telesa med vdihom in izdihom.

Mišični oklep na prsih je začel popuščati in pojavila se je davno potlačena žalost.

Na tretjem modulu za zgornji del telesa je glavno spoznanje bilo to, da ne znam izražati jeze. Kako naj jo učinkovito izrazim, medtem ko vse kar čutim je zakrčenost v telesu, sploh v nogi, trebuhu, čeljusti? A vendar opažam male korake napredka vedno bolj, ko sem v stiku s svojim telesom.

Hvala, Aleš za neprecenljivo izkušnjo spozavanja telesa in taljenja senzorno-motorične amnezije. Bilo je precej turbolentno, a vredno vseh spoznanj, znanja in učenja pravilnega gibanja.

Učenje se nadaljuje…

Simona