Živjo Aleš,
malo poročila o dogajanju v času prvega in drugega programa.
V času programa aeq dihanja sem prvič zavestno začutil prepono, kako plitko je moje dihanje in predvsem, zaradi zategnjenosti trebuha, samo z zgornjim delom pljuč.
Čez dan sem opažal, kako ves čas ne samo da zategujem trebuh, ampak ga nenormalno vlečem notri (delno tudi posledica debelosti in sramu do konca najstniških let).
Spoznal sem, kako neučinkovit, pridušen, ne-poln je moj vdih, da bi naredil korak iz svoje nesamozavesti, da bi se postavil zase in si pridobil osnovno spoštovanje okolice, predvsem domačega okolja.
Proti koncu programa AEQ dihanja sem začel stopati v stik s svojim telesom, opažati kako se odzivam na svoje misli in na vplive okolice.
Da se na pozitivne in negativne dražljaje, kot je npr. že samo klic sodelavca brez da bi vedel kakšen je namen, odzovem z zakrčenjem telesa in popolnim odrezom čutenja kaj se v telesu dogaja. Največji izziv zame je bil dolg globok in kvaliteten vdih in nato kvaliteten izdih.
Skozi program sem po korakih skozi vaje in kvalitetne razlage ugotovil, da mi to močno omejuje kronična zakrčenost trebuha in ramenskega obroča, predvsem desne rame, ki ves časi sili iz nevtralne lege v potisnjeno naprej. Vsega tega zaradi senzorno motorične amnezije nisem čutil in se mi je začelo odpirati skozi bolečino, ki mi na trenutke preko dneva jemlje velik del pozornosti.
S koncem programa AEQ dihanja in začetkom programa za spodnji del telesa sem začel stopati v stik s svojimi nogami. Vedno sem kot dolgoletni kolesar mislil, da jih imam pod popolno kontrolo in jih dobro čutim. Pa se je izkazalo da temu ni tako in da je nedavna ponovna poškodba kolena odraz tega, da sem leta pretiraval, šel velikokrat čez zdrave meje telesa, saj zaradi potlačenih čustev in travm nisem imel realnega stika s svojim telesom. Skozi voden program učenja vaj sem začutil kakšen raztur je v telesu. Kljub temu da počivam, kot nisem še nikoli poprej, čutim težje in bolj utrujene noge, kot sem jih čutil po najtežjih treningih in tekmah.
Čez cel dan sem mi pojavljajo bolečine v pleksusu in spodnjem delu trebuha, stopnjuje se bolečina v desnih dimljah z občasnih zbadanjem, notranji stegenski mišici trenutno zaznavam preko bolečin, na desni mi še posebej na pripetju kolenskega sklepa čez dan večkrat močno trza. Zateguje me v zadnjo stegensko mišico in deloma ritnico, ki je še posebej opazno pri hoji in mi preprečuje daljši korak. Takrat opažam tudi slabše ravnotežje. V ‘sproščenem” ležanju se pojavlja tresenje desnega podplata, ki je očem vidno.
Stopnjuje se bolečina v desni rami, ki je največja takrat, ko popušča v trebuhu. Čez dan je včasih tako velika, da mi ali zateguje v vrat in vse do področja nad ušesom. Ali pa se seli po roki naprej v podlaht, katero spremlja trzanje bicepsa. Močno sem začet čutiti zategnjenost med obema lopaticama. Prvič sem to opazil v dihalnem predklonu. Nato pa vsakič, ko smo pri vajah potiskali posamezno ramo v tla. Tudi se je tudi pokazala močna amnezija, saj z veliko truda pri npr dvigu boka nasprotno ramo pustim sproščeno. Pri prenosu pozornosti na drug del telesa pa to sproščenost uide.
Še kot ena zadnjih ugotovitev. Včeraj sem pri modulu štetje v stoje prišel prišel do št 70, 3x zaporedoma. Še mesec nazaj je bila 40+ nedosegliva. Sem ponosno končal z modulom in nadaljeval z modulom močnega izdiha. Pri tretji ponovitvi je iz mene prišel zverinski glas, noge sem imel že konkretno pokrčene, levo stran trebuha in celotno nogo pa mi je tako zategnilo, kot bi me hotelo spraviti na kolena.