Pozdravljeni!

Hvala za poslan material. Hkrati želim sporočiti, da sem navdušena nad AEQ vajami. Začela sem se zavedati, da mora delati na tem, da spet začutim in spoznam svoje telo. Bila sem presenečena, da sem totalno izgubila stik s seboj oz. s svojim telesom. Nikoli ne bi sama, brez vodenja, tako počasi in z zavedanjem šla skozi vajo … vedno preveč hitim, vmes pozabljam na dihanje, gibe izvajam sunkovito, brez občutka. No, do zdaj,?ko sem se končno od vas naučila in se seveda še učim, da se moram ustaviti; po končani delavnici vsak dan namenim vsaj pol ure AEQ vajam in se počutim vedno bolje.

Sem se pa ves čas v času programa spraševala, zakaj nekateri udeleženci ob ali po vajah doživljajo tako močna čustva, hkrati ste tudi vi ves čas govorili, da bomo prej ali slej ugotovili, kaj nam povzroča senzo-motorno amnezijo – to se mi je zdela znanstvena fantastika. Zadnje dni pa tudi sama opažam, da se začenjam zavedati, kako zelo podrejena sem (bila) v določenih situacijah, kako sem stvari potlačila v smislu, saj ljudi tako ali tako ne bom spremenila. Ugotovila sem, da se premalo cenim, da hočem vse urediti sama, ker pač zmorem (tako me je učila mama, da moramo biti ženske močne, da moramo garati, sicer nas bodo imeli za lenobe, kar pa je nedopustno), da se ne pustim razvajati, da ne znam biti “ženska” … in ljudje okrog mene so se tega navadili. Očitno se počasi prebujam …?

Se mi pa dogaja, da spet na plan prihajajo stare tegobe – bolečine v križu, ki so sicer hitreje minile kot v preteklosti, zadnje dni pa srbenje vek, kar se mi je dogajalo v času osnovne šole.?Vrat imam pa še naprej močno zategnjen, glavo izredno težko dvigujem od tal, od vsega mi je najtežje pri zapiranju rože na tleh dvigniti glavo – tu očitno rabim še veliko vaje. Neprestano sanjam o mladosti in času najstništva, sanje so zelo intenzivne.

Z vajami bom nadaljevala, potem bom videla, kako bo s počutjem.