Učenje AEQ metode s hkratnim delovanjem na telo in zavest omogoča resnično spremembo podzavesti, če je ta proces, ki je vse prej kot lahek in hiter, oseba pripravljena izvesti, kot je treba. Ta sprememba vpliva na obliko spirale in omogoči spremembo delovanja, ki je pogoj za drugačno stanje (Definicija norosti: Delati vedno znova iste stvari in pričakovati drugačne rezultate; A. Einstein).

Tu se običajno pojavi upor podzavesti, ki sprememb ne omogoča zlahka. Kot kontrast podzavestni funkciji pa se zavest zlahka in kar naprej spreminja. Kontrast v istem sistemu je nujen za dvig učinkovitosti sistema, a le, če je med kontrastoma dovolj povezav in medsebojnega dialoga, ki spodbuja urejenost in učinkovitost obeh strani kontrasta.

Učenje AEQ metode z učiteljem 4. ali 5. stopnje omogoča spremembo strukture in funkcije najprej v zavesti, nato podzavesti in na koncu telesa, ki sledi možganom, čeprav ravno z bolečino in kroničnimi težavami prisili glavo, da nekaj spremeni. In pri manjšanju SMA je ta sprememba vedno bolj dolgoročno pravilna, čeprav jo kratkoročno čutimo kot nepravilno in kot tako neprijetno.

Lahko torej ugotovimo, da je pri neželenih kroničnih stanjih prisotno stanje vzorcev in pogojnih odzivov v podzavesti, ki deluje na neravnovesje tako, da akutnega stanja (akutno stanje je tisto, ki se hitro razvije, hitro poteka in lahko tudi hitro izgine, ker sistem ukrepa na načina, da spremeni potrebo za povrnitev ravnovesja) ne uredi in ga tako postopoma spremeni v kronično. To je mogoče le takrat, ko akutno neravnovesje v telesu ne vpliva primerno na zavest (ker je zavest od telesa ločena s SMA in SMO v podzavesti), da bi spoznali, kaj nas moti, ovira, ogroža ali omejuje, si za to vzeli čas ter spoznali potrebo in vložili trud za spremembo zavesti in nato podzavesti. Tako lahko postopoma spremenimo tiste podzavestne funkcije in vzorce, ki nas držijo v neželenih kroničnih stanjih.

Učenje AEQ metode na tej ravni omogoča dvig zrelosti, da gremo lahko nazaj v otroštvo ter povrnemo, kar smo takrat izgubili ali pa nam je bilo odvzeto.

Če se želite bolje razumeti, se morate najprej bolje čutiti in dobiti primerno razlago, da se tega, kar čutite, ne ustrašite. To se lahko naučite na 30-dnevnih programih, ki jih najdete na spodnji povezavi.

Če želimo spremeniti sebe celostno – govorimo tako o zavesti, telesu kot o podzavesti –, potrebujemo čas in energijo. Če teh dveh komponent nimamo ali pa se jima odpovemo zaradi različnih, bolj ali manj pametnih ali opravičenih razlogov, ne moremo spreminjati svoje podzavesti in s tem ne moremo vplivati na krožnico. Se pravi, če hočemo spreminjati svojo prihodnost, potrebujemo čas in energijo. Podzavest je ustvarjena, da ohranja red, čeprav je ta zdaj neučinkovit, nas poskuša na različne, včasih zelo navihane in pretkane načine odvrniti od tega, da bi imeli dovolj časa in dovolj energije za to. Predvsem zato, ker je s tradicijo nastavljena na odpor do sprememb vedenja, ki bi lahko privedlo do upora okolice, ki se ne želi ali ne more spremeniti, in ogrožanja okolja do nas, kar se je v resnici tudi zgodilo v otroštvu. Takrat smo bili nebogljeni, odvisni in smo dejansko imeli le nekaj možnosti – umreti,  biti zapuščeni ali pa se prilagoditi.

Ta želja po spremembi je še posebej močna med 15 in 25 letom življenja, ko je oseba na vrhu življenjske moči in ima močno voljo, torej ima željo spreminjati obliko svoje spirale. A s tem po zakonu o vzajemnem učinku vpliva na starše in ostale starejše v okolici, ki pa te energije nimajo več toliko in jim spremembe ne ustrezajo ali pa jim je enostavneje slediti starim navadam, kot pa se spremeniti, čeprav bi bilo to bolje za vse. Zato je pritisk okolja na tiste, ki se želijo spreminjati, velik. Še posebej je bil pritisk tradicije velik po drugi svetovni vojni, ob razmahu industrializacije in selitvi mladih z dežele v mesto. Mestu so se zavestno prilagodili, a ob tem niso imeli časa, znanja in potrebe spreminjati podzavesti. Korenito se je spremenilo tudi življenje na deželi, zato je vse skupaj privedlo do splošne razširjenosti kroničnih stanj in zdravstvenih težav, kot jih poznamo danes.

Rezultat tega je bil veliko višji SMA v notranjosti osebe, predvsem zato, ker je bil SMA okolja (navade, pravila vedenja, napredovanja v višji stan, mobilnost) vedno nižji. In ta razlika je na žalost največja ravno pri otrocih, ki od podzavesti staršev prejemajo podobne vzorce vedenja in čustvenih reakcij kot v preteklih časih, medtem ko je zavestno vedenje staršev in okolja pogosto kontrastno. To pri otroku ustvarja zmedenost, razdvojenost in močna čustva jeze in besa, ki pa ga starši in okolica ne razumejo, zato se nanj odziva negativno; otrok se znajde v podobni nemoči, kakor so bili starši v svojem otroštvu, le z drugačnimi prijemi in vplivi. Tako se razvije SMA, ki novi generaciji omogoča navidezno moč in svobodo navzven, medtem ko je v notranjosti membrane stanje ravno nasprotno.

Sodobno življenje nam daje več možnosti, da lahko uberemo različne poti brez občutnega upora podzavesti, če jasno razumemo, kaj vse stoji za tem. Pri AEQ se dejansko učite to, da dovolj globoko razumete, kakšna je ta tridelna veja oblasti in odločanja, ki je sestavljena iz telesa, podzavesti in zavesti. Vse tri veje je treba obravnavati kot enakovredne, kar pa se nam dostikrat zdi preveč zapleteno, pretežko in za to nimamo ne motiva ne časa. Razmišljamo, kako dobro bi bilo, če bi bili urejeni bolj enostavno. Ampak dejstvo je, da takšni, tega ne moremo nekaznovano spremeniti, razen če se odločimo za spreminjanje strukture iz naravne v nenaravno, kar pa privede tudi do kroničnih težav. Krožnico spirale življenja je mogoče precej spremeniti in se tako izogniti ponavljanju življenja na način, ki se je že pri starših ali v naši preteklosti pokazal kot neželen, a le če smo sposobni sprejeti pravila življenja in jih uporabiti za postopno spreminjanje sebe ter s tem tudi drugih, ki so nam pomembni in potrebni za ravnovesje, doseženo na učinkovit način.