Aleš! Ker si se osredotočenosti v članku lotil ravno skozi fitnes bom jaz tu nadaljeval. Vedno bolj me motijo vsi oglasi, vse izjave in odtrganci raznih športov, predvsem pa tu izstopa fitnes. Je res potrebno tako zavajanje ljudi? Je res tako pomembno trošiti energijo v prazno in s tem postati dober (kapitalu všečen) potrošnik? Kje je smisel, da se s 300 konjskim BMW-jem pripelješ do fitnesa, sedeš na kolo, nastaviš svojo Polar uro in potem goniš (se iztrošiš do maksimuma) eno uro in še nikamor ne prideš! AAAAA. Pa saj to ni normalno. Kaj je narobe s kolesarskim izletom v naravo?
Seveda ima to smisel. Ne rabiš se osredotočat na distraktorje, ki te lahko vržejo, ne rabiš usklajevat gibanja svojega telesa, glasba ali TV pa te popelje v iluzijo, da ne zaznavaš impulzov telesa. Saj po končani vadbi jih pa tudi ne moreš, ker izčrpano telo ni v stanu komunikacije. In potem te prepričajo, da moraš biti zadovoljen, ker si naredil nekaj zase. Kako zmotno.
Ker je v vsaki stvari tako slabo kot dobro, se je nekaj možno naučiti tudi iz tega. Lekcije nam podajajo vrhunski športniki. Ti se zavedajo, da je za najboljši možen rezultat ob popolnemu nadzoru. Smučarja nemalokdaj vidimo kako se že pred samimi štartom fokusira na vožnjo. V svoj um si je zapisal progo že na samem ogledu. Kako dobro si jo je zapomnil je odvisno od njegove osredotočenosti na samem ogledu. Ko se po progi spusti to vrlino nadgrajuje z ustrezno kontrolirano vožnjo, kjer je bistveno, da dobro zazna in obdela tudi povratne informacije, ki jih preko telesa prejema od opreme, ki jo uporablja. Torej za vrhunski rezultat poveže telo in um. Kako uspešen bo pri tem je odvisno od njegove osredotočenosti pri tem delu. In seveda od stopnje SMA. Najboljši pri tem delu je nagrajen z najboljšim rezultatom.
Torej kaj se lahko naučimo iz tega? Celoten proces lahko obravnavamo kot povratno zanko. Proces je stalen um pa mora v tem procesu stalno obdelovati input in output informacije, ki jih prejme od telesa. Kvaliteta same obdelave je odvisna od osredotočenosti na sam proces, pravilnost podatkov pa od stopnje SMA. Učinkovitost na drugi strani je produkt obeh.
V realnem svetu je vsak še tako minimalen gib izveden po zgornji povratni zanki. Kadar iz tega izvzamemo pozornost se zgodi neželen rezultat. Gib ni tak kot smo želeli, končno stanje pa zaradi tega ni osvojeno, še več manko pozornosti lahko privede do posledic, kot so poškodbe ali še kaj več.
Osredotočenost je bistvena vrlina človeka, ki nam omogoča razvoj in napredek. Kar je nam samoumevno dejansko sploh ni. Krasen fizičen primer imamo pri razvoju otroka, ali mogoče še bolje pri napredku poškodovanca. Ko vidimo kakšen napor je potrebno vložiti v gib poškodovancu lahko razvidimo kakšno breme je na osredotočenosti sploh če je prekinjena povezava um telo.
Osredotočenost pa je tudi gonilo pri napredku preko spoznavanja sebe in AEQ vaj. AEQ vaja brez osredotočenosti na kaj bomo naredili in kaj smo izvedli nima smisla. Postane lahko klasična fitnes vaja, kar pa ni namen. Namen je z zadostno mero osredotočenosti izvajati in nadzorovati gib z vnašanjem potrebnih korekcij za doseganje najboljšega možnega rezultata. Napredek na tem področju zmanjšuje SMA, hkrati pa krepi našo osredotočenost, da smo se zmožni spopasti z našimi notranjimi problemi, ki vrejo na dan kot posledica nižje SMA. Fokusirajmo se na to.
