Vlogo AEQ metode pri vaji dvig hrbta razumem kot razširjeno obravnavo globokih hrbtnih mišic in sproščanju sprednjega dela telesa, predvsem prsnih mišic. Pri vaji dvig hrbta je v obravnavo potrebno vključiti večje število mišičnih sklopov in kot prva vaja pri učenju metode AEQ ni primerna. Menim, da je za izvajanje vaje dvig hrbta potrebno razumevanje kako in zakaj delamo vaje AEQ.

Razumevanje pridobimo pri vaji lok hrbta, kjer večina ljudi začuti da ne čuti mišic, ki so samoumevne. Ugotovijo da enostaven gib, zibanje medenice, ni enostaven.
Z vključevanjem večih sklopov mišic moramo obvladovati kompleksnejšo izvedbo. Obenem se mišični sklopi pri vaji dvig hrbta povezujejo diagonalno kar pomeni da povezujemo tudi levo in desno stran telesa v istem momentu kar je pri SMA globoko kompleksno početje.

Dvig hrbta zavesti približa globoke hrbtne mišice in vpliva na SMA zelene luči, posredno tudi rdeče. Dvig hrbta nam omogoča obenem tudi naprednejše približevanje k AEQ ravnovesju, saj s pravilno komunikacijo in čutenjem tako leve kot desne strani telesa, sprednje in zadnje strani lahko začutimo sredino, težišče, katerega z vajami in čutenjem postavljamo na pravo, realno sredino.

Sama sem pri izvajanju AEQ vaj zavestno občutila kako nerealno sem imela predstavo, kje se nahaja sredina telesa. SMA me je pripeljala do popolnoma nerealnega občutenja mene same, moje leve in desne strani, moje sredine, mojega stanja v moji okolici, moje videnje okolice, mojega predvidevanja, intuicije, komunikacije, pričakovanj, odnosov. Šele realna slika mene same, moje sredine mojega ravnovesja mi zagotavlja primerno komuniciranje, primerno postavljanje mene same v situacijah v odnosih v okolici, primerna pričakovanja, reakcije in zato doživljam vedno boljše ravnovesje v svojem življenju. Kajti ko se pogledam v ogledalu vedno bolj jasno vidim resnico 🙂

Ivana Buble