Dihanja se lahko v kateremkoli trenutku začnemo zavedati in nanj tudi vplivati. Tako lahko načrtno začnemo dihati pravilneje in tudi počutimo se bolje. Ko pa pozornost preusmerimo drugam se dihanje povrne nazaj v prvotno stanje. Poiskati je treba razlog, zaradi katerega se telo vedno znova vrača k nepravilnemu dihanju, ne gleda ne to, kako močno si želimo spremembe na bolje.

Do manipulacije dihalnega ritma najpogosteje pride v prvih letih odraščanja, kasneje pa ga le še okrepimo in ponotranjimo. Otrok je ob rojstvu nebogljen in rabi za svoj obstoj pomoč staršev. Naloga staršev je, da prepoznajo otrokove potrebe in za njih poskrbijo. Če za katero izmed potreb ni kmalu poskrbljeno, otrok občuti vse večje neravnovesje in starše opozori z spremembo njegovega vedenja – njegovi gibi telesa in glas nakažejo, da je v nelagodni situaciji. Ponavadi to opozorilo zadostuje, da starši prepoznajo, kaj otroku manjka in potrebo zadovoljijo. Otrok dobi kar mu je manjkalo – to ga pomiri, umiri pa se mu tudi dihanje.

Zgodi pa se, da kdaj kljub otrokovemu joku, starši ne uspejo poskrbeti za njegove potrebe. To se dogaja v družinah, kjer so staši odraščali v pogojih, ki jim niso omogočili razvoja v povsem funkcionalne odrasle. Nizka stopnja odraslosti jim preprečuje, da bi znali učinkovito poskrbeti tako za svoje, kot tudi otrokove potrebe. Otrokov jok jih sčasoma začenja motiti (lahko na zavedni ravni, a pogosteje na nezavedni).

Starševo jezo otrok razume kot grožnjo, da so skrbnikom njegove potrebe v breme in povzročijo strah, da ga bodo zapustili ali kaznovali na kakšen drug način. Ti neprijetni občutki pri otroku povzročijo stisko, za katero pa mu okolica ne nudi rešitve. Neravnovesje v otroku se veča, in ker s svojim izražanjem še ni zmožen spreminjati okolice, lahko spremeni le svoje vedenje. Spremeni ga na način, da v primeru določenih potreb, te zadrži v sebi in prepreči da bi občutek delil z okolico. Otroci si te spremembe vedenje ne izberejo, ampak so v njih prisiljeni.

Otrok z manipulacijo svojega vedenja zmanjša staršev stres, kar pri njemu zmanjša primarni strah pred zapustitvijo. S tem se je rešil velike stiske in preprečil razkroj družine, vendar pa zadrževanje vedenja zahteva svojo ceno. V tem primeru govorimo o kronični zakrčenosti mišic (ta se kaže tudi v nepravilnem dihanju), ki pa močno znižajo kvaliteto življenja.

Kronična zakrčenost negativno vpliva na razvoj človeka, kar pri otroku povzroči, da ne more odrasti v celoti. Nedoraslost pri osebi prepoznamo po tem, da je njeno vedenje pogosto nerealno in ni primerno dani situacijo. Ima slab občutek za zmernost in prepoznavanje, kdaj je česa preveč ali premalo. Na spremembe v okolju pa se odzove pretirano. Rezultat se razlikuje od prvotno zastavljene želje, kar človeku preprečuje da bi njegovo življenje potekalo v smer, kamor si želi. Neskladnost rezultatov in želja je zunanji odraz človekove neusklajenosti v povezavi um-telo. Če se na tej točki oseba odloči da si ustvari družino, se cikel nadaljuje in preide v med-generacijski prenos neučinkovitega vedenja in s tem tudi popačeni dihalni vzorci.

Na 30-dnevnem spletnem programu dihanja AEQ boste bolje razumeli, zakaj in kako dogodki iz vašega otroštva vplivajo na vašo sedanjost. To vam bo omogočilo, da se boste lažje razumeli in sprejeli, si vedno več zaupali in začeli živeti bolj sproščeno.