Primer Elvan Abeylegesse
Turška atletinja, evropska in svetovna prvakinja, nosilka olimpijskih medalj ter aktualna evropska rekorderka na deset tisoč metrov
Kondicijski trener turške tekaške reprezentance Nikola Borić me je prosil, da si ogledam rentgenske posnetke njegove varovanke Elvan, ki se je dva tedna pred tem udarila v levo koleno, med tem ko je stopala iz avta. Od takrat naprej je vidno spremenila gibanje med tekom, zato se je njen rezultat poslabšal. Vedno bolj je tožila zaradi bolečin v desni nogi in na desni strani medenice. Trener je še napisal, da ima občutek, kot da bi dekletu med tekom leva noga zaostajala. Poslali so mi tudi fotografijo in po drži njenega telesa je bilo jasno, da se nagiba na desno; njena hrbtenica je pretirano ukrivljena, njen trup zategnjen, zato se je med tekom zibala, kar je verjetno privedlo do ‘stres fraktur’, utrujenostnih mikro zlomov v desni nogi (na rentgenskih slikah so bile vidne razpoke na desni stegnenici, ki so bile, po mnenju radiologa iz Carigrada, posledice teka, sam pa sem videl, kako je pretirano obremenjevala desno nogo – pri teku na 42 km tako pride do mikro poškodb).
Predlagal sem, čim prej pride k meni na terapijo, da bi uravnovesila trup in spremenila nepravilno biomehaniko. A pred vrati je bil pomemben maratonski tek na Danskem, ki ga Elvan ni hotela zamuditi. Dogovorili smo se, da se srečamo na letališču v Kopenhagnu dan po teku. Elvan se je uvrstila zelo slabo, zdravniki pa so ji svetovali, da za nekaj časa prekine trening. Ko sem njeno držo ocenil tudi sam, sva sklenila, da pride za štiri dni v mojo ordinacijo na aktivne terapije klinične somatike.
Ob prihodu mi je Elvan pokazala najnovejše posnetke njenega desnega kolka. Opaziti je bilo nabiranje tekočine pod rastiščem desnega quadricepsa ter hematome ob desni stegnenici.
Stanje ob prihodu v Brežice 3. aprila 2014 ob 12.00 uri
Odločil sem se, da začnem z najbolj očitnim problemom—preveč ukrivljeno hrbtenico. Ob aktivni terapiji je začutila napetost mišic hrbta in zadnje strani nog. Elvan je bila tiha, začutil sem njen strah pred
prihodnostjo, obenem pa upanje, da ji bo terapija pomagala. Sprva je bila nekoliko začudena nad mojimi načinom dela, zdelo se mi je, da v njem ne vidi prave logike. Po koncu terapije pa se je počutila prijetno, utrujeno in dosti bolj sproščeno. Takoj je tudi občutila spremenjen korak in lažjo hojo. Tisti dan sem ji, potem ko se je spočila v hotelski sobi, ponovno napravil terapijo.
Stanje po prvi terapiji ob 13.00 uri
Druga terapija, ob 16.30 uri
Ob prihodu je bila videti že bolj sproščena, njen obraz ni več kazal zaskrbljenosti. Povedala je, da zazna spremembo glede občutenja mišic hrbta in da nestrpno pričakuje naslednje terapije. Začela sva z delom na levi strani trupa, da bi občutila zategnjenost kot posledico poškodbe levega kolena. Skozi zavestno uvajanje počasnih rednih gibov je spoznavala pomanjkljivosti pri nadzoru leve strani trupa in leve strani medenice. Ob zaključku dela je levo stran telesa čutila kot večjo in bolj sproščeno, zdelo se ji je, da jo premika lažje ter bolj čuti, kaj vse lahko z njo počne. Opazila je tudi, da je pritisk na stopali enakomernejši.
Stanje po drugi terapiji ob 18.00 uri
Tretja terapija 4. aprila, ob 10.00 uri
Naslednji dan sva spreminjala senzorno-motorno delovanje trebušnih in prsnih mišic. Z besedami in dotikom sem jo vodil, kako sprostiti sprednji del trupa. Ob tem se opazil še, da ima zategnjen sprednji del vratu, zato sva sprostila tudi tega.
Po terapiji je šla na daljši sprehod, ko se je vrnila, mi je povedala, da ima občutek lažje hoje, daljšega koraka ter veliko boljšega občutka za gibe v nogah in medenici. Sama sebi se je zdela višja, bolj vzravnana in lažja. Kasneje ta dan sva vadila hojo naprej in nazaj, da bi dodatno ozavestila gibe pri hoji. Povedala je, da se počuti odlično, optimistično in srečno.
Stanje po tretji terapiji, ob 11.30 uri
Četrta terapija 5. aprila, ob 9.00 uri
Tretji dan sva pričela z aktivno terapijo klinične somatike na desni strani trupa s še posebnim poudarkom na desni rami in desni roki. Ugotovil sem namreč, da Elvan pri hoji desno roko uporablja drugače kot levo, tudi čuti ju različno. Ta razlika je bila posledica dolgoletne dominantne uporabe leve roke in spremenjene funkcije desne roke, torej gibov in nadzora nad njimi, kar je privedlo do kroničnih bolečin v levi nogi in slabših rezultatov. Zdravniki in fizioterapevti so ji to poizkušali odpraviti s spreminjanjem in popravljanjem strukture – z masažami, s fizioterapijo, z operacijami in vbrizgavanjem kolagena, s protibolečinskimi tabletami in drugim. Uspeh ni bil zadovoljiv, kajti zdravljenje se ni dotaknilo vzroka, kot se ga je terapija, ki se je spopadla s čutno gibalno amnezijo.
Stanje po četrti terapiji ob 10.30 uri
Peta terapija, ob 14.30 uri
Popoldan sva nadaljevala z izboljševanjem občutka nad hrbtom ter še posebej levim gluteusom, kjer je čutila dosti močnejšo kontrolo kot na desni in slabši občutek kontrole na njem. Z izboljšanjem kontrole je začutila spremembo gibljivosti leve noge. Nato sva se naučila obrata stopala; ob premikih kolen in stopal je še dodatno povezala gibanje trupa in medenice. To je bilo nadvse potrebno, saj je zaradi več let trajajočega pretiranega obremenjevanja telesa vedno manj čutila in kontrolirala način teka in držo.
Stanje po peti terapiji ob 16.00 uri
Šesta terapija, 6. aprila ob 8.10 uri
Šesta terapija četrtega dne se je začela z zamudo, Elvan je namreč zaspala. Po trenerjevih besedah se ji to v letih treniranja še ni zgodilo. Elvan je povedala, da tako globoko in sproščeno ni spala že dolgo. Povedala je tudi, da je šla zvečer na lahek tek in da ni več čutila bolečin in nelagodja, ki so bili stalnica pri teku že kar nekaj let. Bila je vesela, zadovoljna, polna idej in ciljev za prihodnost. Čutilo se je, da njen strah pred prihodnostjo zamenjujeta elan in želja za zmagami ter prepričanje, da še ni za staro šaro. Bolj kot je čutila samo sebe, bolj je razumela zmožnost uma, da odpravi napake funkcije; samo pokazati ji je treba. Ob terapijah se je učila, kako nadzirati misli, spodnji del telesa in dihanje, še posebej pa nadzor nad trebuhom, ki je njena šibka točka. Ob koncu terapije je bilo njeno dihanje globlje in polnejše.
Stanje po šesti terapiji ob 10.00 uri
Sedma terapija ob 14.00 uri
Popoldne sva ponovila vse naučene vaje. Tako jih bo lažje izvajala sama in se poglabljala v delovanje telesa, kar ji bo pomagalo do vrhunskih rezultatov.
Končno stanje 6. aprila ob 16.00 uri
S primerjavo slik lahko tudi nepoznavalec opazi spremembe v drži telesa. Sprememba funkcije telesa (drža) vodi v spremembe strukture in s tem v povrnitev lahkotnega in učinkovitega gibanja.
PRED/PO 7 TERAPIJAH
