Zdravo Aleš!

Moj odnos do dihanja je bil drugačen, kot do ostalih AEQ vaj®. Že na seminarju za učitelje dihanja sem imela izzive z dihalnim polmesecem. To mi je bila daleč najtežja vaja. In ker mi je bila vaja težka, sem se je izogibala. Povod za odločitev za program pa je bila dihalana prekinitev, ki sem jo opazovala in ni hotela nikakor napredovat, se daljšat, ampak je stagnirala na neki točki, ali pa se občasno še celo malo znižala.

In se je začelo. Všeč mi je bilo vodenje, vedno malo drugačno, tudi za nas, ki smo v tvojem šolanju že kar nekaj let. Tako sem dobila ponovno občutek, da se učim nove vaje, ne pa že starih, poznanih. Predvsem pa, da se jih lotevam na bolj študiozen način. Več raziskovanja je bilo v vodenju, odkrivanja novih povezav pri vsakem posamezniku. Če smo prej delali vaje, kot vaje, po neki shemi, so se sedaj AEQ vaje® povsem spremenile in nadgradile. Shema – navodila so samo nek okvir, smernica. Raziskovanja in nadgradenj teh osnovnih okvirov pa je lahko neskončno. To opažam tudi v svojih programih, da čeprav mislim, da grem po nekem sistemu, je vedno drugače, bolj prilagojeno ljudem, ki so takrat z mano, kar je vsekakor tudi namen.

Začeli smo se spoznavati tudi s stoječimi vajami. Kakšno težo sem čutila vedno, ko se je bilo potrebno vstati in hkrati opazovala prijeten občutek po koncu stoječe vaje. Nagrada za dobro opravljeno delo. Vaje so mi postajale všeč in z njimi se mi je odprlo še drugačno dojemanje gravitacije. Zraven so bili še moduli. Na začetku sem imela občutek, da jim sledim, potem me je pa na neki točki začelo zmanjkovati. Presegati so me začeli, kot da bi bili preveč zame. In ob njih se mi je začelo odpirati polno novih spoznanj. O tem, kakšen je moj odnos do same sebe, do okolice, sveta okrog mene… Tista čarobnost, ko se ti sicer pred nosom najprej odpre pravo brezno in se ga ustrašiš, ker ti je strašljivo, saj si se ga celo življenje izogibal in bežal pred njim. Z vsem znanjem, ki sem ga pridobila s pomočjo AEQ metode®, pa lahko danes pristopim k njemu in pogledam vanj.

Zmorem, ni me strah. In navadno najdem v njem največje zaklade. Že davno pozabljene ali pa nikoli občutene občutke, ki mi potem v vsakdanjem življenju pomagajo lepše živeti, se povezati z možem, otroci in tudi starši na tako globoki in pristni ravni, da bi se je pred leti verjetno celo ustrašila. Ja, kruto se sliši in navadno se niti ne zavedamo tega dejstva. Če si ne upamo v polnosti začutit svojih slabih, težkih in grdih občutkov, kako sebe s tem oropamo tudi za vse lepe stvari v življenju. Če se bojimo slabega, bežimo tudi pred dobrim, ne da bi se tega zavedali. Zase vem, da s pomočjo AEQ- ja bežim čedalje manj in vsepogosteje ŽIVIM, to pa je tudi največja nagrada, ki sem jo želela v življenju.

Hvala!

Veronika Lovšin, učiteljica AEQ dihanja® 1.stopnje, učenka AEQ metode® 3. stopnje 3/5