Petra Garin, Učiteljica AEQ metode 2. stopnje – Osredotočenost

Pri vsakem delu, ki ga izvajamo, dosežemo najboljši rezultat in učinek takrat, ko smo “z glavo pri stvari”. To je že starodavna ljudska modrost. V sodobni družbi je zelo veliko opravil, ki jih lahko opravimo sede, “samo z glavo” in skozi tako sčasoma izgubimo občutek ali izkušnjo, opraviti dobro delo tako z glavo kot s telesom, kar postavi kakovost rezultata za opravljeno delo na nov nivo.

Zame je bilo večino življenja naravno, da sta imela um in telo ločeni življenji. Zaupala in uživala sem v svojem umu, v telesu pa skozi aktivno gibanje. vsakodnevno pa se ga nisem prav veliko zavedala, zaznavala ali ga čutila. Uživala sem v odbojki, kjer je bila moja pozorost usmerjena v žogo in druge igralce, uživala v smučanju in plesu, vse gibanje v družbi ali ob družbi. Če besedi tek, sem takoj dobila odpor. Dolgčas in zavestno matranje. Spomnim se svojih izjav, da mi je v veselje športati tako, da je glava tako zaposlena, da nima časa opaziti telesnega napora. Da niti ne opaziš, da se pravzaprav naprezaš, da je kot igra. Všeč so mi bili ekipni športi, ko zaradi zaposlenosti uma in fokusa nad skupinsko igro nisem zaznavala, da se naprezam.

V času rehabilitacij po treh rekonstrukcijah kolenskih vezi, sem hodila  v fitnes dolge mesece večkrat na teden. Večinoma z knjigo v roki ali v iskanju smiselnega programa na tv, ki se ga je dalo spremljati brez zvoka. Vse drugo je bilo izguba časa in je zame še vedno, saj izvajanje vedno enakih motorično “umerjenih gibov” skozi orodja, brez potrebnega razmišljanja in pozornosti v fitnesu, res pusti glavo v velikem dolgočasju.

Danes mi je čutenje sebe od znotraj nekaj podobnega, kot bi odkrila nov svet. Izklop vida (in po možnosti sluha) in poskus zavestnega čutenja iz telesa (od znotraj), med gibanjem, je nova zanimivost. Samoopazovanje skozi dihanje, gibanje, čutenje telesa od znotraj je nov svet, ki ga zares začneš spoznavat šele, ko do neke bolj čuteče mere zmanjšaš senzorno gluhoto: senzorno motorno amnezijo. Potem se ti zdi, kot da na lepem svoje telo lahko doživljaš v večdimenzionalni obliki.

Če športniku ali komurkoli, ki izvaja telesno vadbo v fitnesu, približamo namen povezanega gibanja s pozornostjo in telesom in ga povabimo, da svoje gibanje skozi vaje začne raziskovati s čutenjem iz telesa, smo ga s tem povabili v raziskovanje povsem novega terena, ki je lahko zelo zanimiv. Zanimiv zato, ker je raziskovalen in dialoški. Dialoški v smislu, da ego raziskuje, posluša in analizira občutke telesa, z voljo ga usmerja in mu daje navodila, vendar pa mu ne ukazuje in ne prevladuje v smislu, da ga zavestno in vztrajno vodi v bolečino kot dokaz “karakterja”, ki je vreden družbenega priznanja.

Izguba občutka in stika s telesom je nevarna, ker um, ki se lahko kadarkoli od telesa disociira, in stalno delujoča “zaščitna” zavest, ki nenehno ustvarja senzorno motorno amnezijo, lahko pobegne v iluzijo in se stalno hrani z motilci pozornosti kjerkoli izven telesa. Tako “preživi”, a ne živi. Posledično pa nečuteno in neuslišano telo postala vedno bolj trdo, mišično zakrčeno, dihanje vedno plitkejše oz. hiperventilacijsko, telo začne izgubljati prožnost in vedno bolj boli.

Dober stik uma s telesom in dobra sposobnost introcepcije je glavna varovalka za ohranjanje prizemljenost uma in s tem za varnost in zdravje telesa. Zavestno in raziskovalno Iskanje telesnega užitka v gibu in drži, namesto občutka trpljenja, pa je recept, ki celostno vrača občutek radosti, užitka in dobrega počutja v življenje.

Ko zavest dovolj razume, da sme in da je celo najbolj učinkovita, če s telesom raziskuje življenje skozi užitek, ne pa da za  družbeno priznanje žrtvuje lastno telesno trpljenje, in si dejansko zavestno dovoli iskanje tega užitka, s tem omogoči celotnemu organizmu novo bivanjsko kvaliteto: skupno, še bolj učinkovito osredotočenost in nov nivo kvalitete rezultata, kot posledica osredotočenosti obeh, uma in telesa.

Petra Garin, Učiteljica AEQ metode 2. stopnje

Preberite še: