IZKUŠNJA METODE AEQ
Morda začnem najprej pri mehkobi. Nikdar si nisem predstavljala, da mehkoba telesa skozi telesne gibe privede tudi do mehkobe misli. To mi je vedno znova nekako najbolj fascinantno spoznanje. Vedno znova se ga zavedam zato, ker prihajam globlje v njegove globine in mi vsak dan pove malo več, vsak dan lahko odkrijem kaj novega. Tako se začetna mehkoba in spoznanja ne morejo primerjati z današnjo po več letih spoznavanja in uporabe metode.
V zadnjem času me je najbolj pretreslo zavedanje v kakšnem stanju sem bila takrat, ko sem prvič prišla do tebe. Čeprav je bilo navidezno vse ok, je bil v meni pravi tornado ali pa črna luknja, ki se bo vsak čas sesedla sama vase. Žalostna sem bila ob tem spoznanju in zavedanju, zelo. Morda še najbolj ob tem, kako močno masko sem si nadela, da tega stanja nisem opazila pri sebi. Zdaj nekako razumem, morda tudi že bolje dojemam, ker zavedanja so vsak dan globlja, zakaj sem imela toliko obsojanja in sovraštva v sebi, zakaj sem tako težko izkazovala svoja čustva. Čeprav se mi je v realnem življenju dozdevalo, da jaz vse to vrhunsko obvladam in da bi se drugi morali učiti teh stvari od mene. Ja, resnica je, da se mi je moja samopodoba povsem sesula. Kot bi se razletela na prafaktorje. Zdaj pa jo ponovno sestavljam skupaj. Košček za koščkom. Tako počasi. Veliko bolj ljubeče in spoštljivo kot nekoč, ker to sedaj je res moje. In največja ironija je, da mi je oseba, ki se je vsa ta leta skivala za masko veliko bolj všeč, kot tista prejšnja, navidez popolna.
Lepo mi je opazovati, kako moje spremembe vplivajo na spremembe doma. Vsem nam je nekako lažje in lepše. Zdaj smo se navadili, da si lahko stvari povemo. Sicer smo to mislili, da že ves čas delamo, ampak zdaj si povemo tudi tiste boleče stvari, ki bi nas prej prizadele in odtujile. Vse tisto, kar je prej ostalo neizrečeno je nekje v zraku lebdelo nad nami, kot temni oblaki. Vsi smo se temu zavestno izogibali in se bali tega, nihče pri družini pa ni zbral poguma, da bi to ubesedil in izrekel na glas. Morda skozi obsojanje in igranje vloge žrtve to smo še zmogli. Danes se učimo izraziti tisto kar se zares dogaja v nas in zanimivo je, da ni nikdar grdo ali žaljivo do drugega človeka, oziroma do ostalih članov družine. Vedno pa nam pomaga, da se lažje povežemo s tistim, ki se izrazi, da ga opazimo, zaznamo njegovo bolečino, nam je mar za njo in na ta način je tudi njemu lažje, saj se počuti povezanega z nami in je res del družine.
Vedno bolj tudi zaznam razliko, kako lahko otroci te stvari veliko hitreje dojamejo in začnejo uporabljati. Njim so povsem naravne. Starejši kot je človek in dlje časa kot živi v svojih vzorcih, težje mu je izstopiti iz tega začaranega kroga.
Spremljam tudi svoj proces predajanja AEQ znanja naprej. Spomnim se svojih prvih vaj, ki sem jih vodila in kako vestno sem se pripravila na vsako srečanja in ga hkrati odvodila slabše kot sedaj, ko se pripravljam veliko manj, saj si nekako zaupam, da imam kljub vsemu nekaj za predat človeku. In da ni popolno odvodenje vaj v smislu, da ne pozabim na vsak del telesa, ki ga je potrebno zaznat, ampak da se prepustim ljudem, da me oni vodijo, oni preko svojih gibov nakažejo kaj potrebujejo in jim poskušam to predati.
Veronika Lovšin, Učenka AEQ metode 3.stopnje 1/5
