… in moje potovanje po poti AEQ se nadaljuje na 3. stopnjo, skozi modul 1.
Pred začetkom sem čutila nekakšno strahospoštovanje do 3.stopnje; imela sem pričakovanja, saj sem že iz 1. in 2. stopnje, ter drugih Aleševih seminarjev vedela, da Aleš vedno preseneti z nečim neznanim, novim, kompleksnim, a hkrati enostavnim, sprejemljivim, razumljivim, logičnim in tudi tokrat je bilo tako. Nova raziskovanja, znanja, informacije, spoznanja, občutki…so spremljali moj 1.modul.
Pristala sem na lastnih nogah, nekaj zelo nenavadnega. ZMOREM, naredila sem prve, zahtevne, trdne korake, katere je spremljala cela paleta čustev, občutkov, zavozlank, razvozlank, od jeze, žalosti, do veselja, radosti, sreče.
Naučila sem se drugačnega dojemanja časa – imeti čas zase, koliko prijetnih trenutkov, kako dobro izkoriščen čas, ki prinaša veliko zadovoljstva, notranje izpolnjenosti… Celo življenje sem čutila pritisk okolice, ki je bil zame stresen in sem težko resonirala s tem: pomanjkanje časa, časa ni, kaj lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri, vrvež,… hitro, hitro in posledično je bilo vse ostalo neprimerno bolj pomembno kot jaz. Vzeti si čas zase je bila potrata, zapravljanje časa… tako sem prišla do točke da sem sebe dala na stran in nisem razumela, kaj pomeni, da si vzameš čas zase, to mi je bil tuj termin. Slišala sem ga velikokrat, njegov dejanski pomen, občutek pa mi je bil povsem tuj. Na modulu 1 pa sem prišla do spoznanja, da imamo časa vedno dovolj, pomembne so le naše prioritete. Na voljo imamo samo ta trenutek, in od nas je odvisno kaj bomo z njim. Bomo pozornost, energijo, dragocene trenutke namenili sebi v prid in rasli, ali bomo dovolili raznoraznim ‘motilcem’ oz. ‘tatovom’ naše pozornosti (TV, računalniki, telefoni, …) da nas odpeljejo stran od sebe in bomo izgubili stik sami s seboj, s svojim telesom, pa tudi z okolico, ljudmi okrog nas. Kje je naša pozornost, ko namenimo trenutke pogovoru z otroci, družino, prijatelji. Je naš um v tem trenutku, slišimo, vidimo sogovorca, njegove besede, zaznavamo govorico telesa, ali je naš um v tem trenutku nekje v preteklosti ali prihodnosti, skratka v iluziji. Današnji čas je za slednje idealen, zato bodimo budni.
Pomembno in novo spoznanje zame je tudi bilo, dojemanje človeka, ljudi, kot some. Da je človek časovna kapsula, v kateri so zajeti vsi preživeti dogodki, izkušnje, čustva, občutki, travme, vzorci; skratka vse, zaradi česar smo v tem trenutku natanko takšni kot smo, pa se tega zavedamo ali pa smo mogli, da smo v preteklosti lahko preživeli, vse to globoko potisniti, ker je bilo prehudo in se tega ne zavedamo. Smo pa presenečeni, kako se odzovemo na določeno situacijo, dogodek in se sprašujemo zakaj nas je ‘vrglo iz tira’ in smo odreagirali na določen način – odgovor se nahaja v naši kapsuli.
‘Čudež’ tako bi poimenovala P1 in P2A, ki sem se ju naučila na modulu 1, ki mi omogočata, da znam svojim klientom vedno bolj olajšati njihove težave, ter jim tako skrajšati, narediti enostavnejšo, dojemljivejšo, bolj razumljivo njihovo pot spoznavanja, analiziranja, spreminjanja in sprejemanja njihove časovne kapsule.
Hvaležna sem Alešu, da mi je, seveda pod določenimi zahtevami, pogoji, skrbnim nadzorom, ter svojo podporo omogočil moje potovanje in raziskovanje AEQ poti. Tako postaja vsak moj korak lahkotnejši, razumljivejši, enostavnejši a hkrati kompleksnejši.
Ponosna sem, da sem lahko učenka 3. stopnje AEQ, saj bolj kot spoznavam to metodo, bolj me navdušuje.
Hvala
Lidija Jakljevič, Učiteljica AEQ metode 2. stopnje, Učenka AEQ 3. stopnje 1/5
