AEQ metoda je del mene že četrtino časa mojega življenja. Kaj vse mi pomeni najbolj vedo tisti, ki me poznajo celo življenje.

Kako nizko lahko pade človek, ki ni v stiku s samim sabo sem občutila na lastni koži. Kako težko je, ko ne ločiš, kateri glas znotraj tebe je glas ega in kateri glas je tisti, ki ga govori tvoje srce, tvoje telo. Natančneje: ko telesa več ne zmoreš slišati in je vse kar poslušaš ego. Iz telesa prihajajo občutki in sporočila, a jih um ne zazna ali noče zaznati, vse dokler telo ne dobi vojne s hudimi posledicami kot so bolečine, bolezni in um šele potem, ko pade iz iluzije v depresijo, začuti tla pod nogami.

Ego želi moč, potrditve, prevlado. Telo pa potrebuje nežnost, toplino, ljubezen, varnost… Kadar te potrebe nehote ali nevede niso uslišane (otroštvo), doživljamo neke vrste bolečino. Kadar ta bolečina traja dlje časa ali se ponavlja, se je otrok primoran prilagoditi, saj druge možnosti nima, ker je odvisen od staršev. Bolečino potlači, zanika, ta se shrani v njegovo telo, navidez nima vpliva, v resnici pa tam ostane in na podzavestnem nivoju vpliva v vsakem trenutku našega življenja. Um oz ego se z njo ne želi srečati, saj bo spet občutil bolečino, ki ji ni bil kos. Tekom življenja vse pogosteje prihajamo v situacije, ko nam je sol posuta na rano. Ego zanika to stanje in povzroči SMA, na obraz si nadene masko, ki pomeni iluzijo, saj je stanje v telesu njegova realnost v sedanjosti, maska pa je produkt ega, ki deluje pod vplivom kvantne fizike. Zmaga vedno tisti, ki je v sedanjosti. Zmaga telo.

Tako med telesom in umom nastane prepad. Um brez telesa, je kot tavanje v megli in bolj kot jo meša, več jo je. Um brez telesa samo premleva in ne pride do zaključka. Namesto usklajenega sodelovanja uma in telesa, človek sam sebi postane tujec. Namesto, da bi izhajal iz sebe, iz svojih občutkov, izhaja iz okolice ter prikriva nemoč.

Že kot majhna deklica sem se spraševala o smislu življenja: zakaj sem tu, je potrebno trpeti, je življenje lepo, kaj vse me čaka, je to odvisno od mene, je vse to usoda.

Odgovore sem iskala v šoli, odločila sem se za zdravstveno šolo, ker sem želela pomagat drugim. Začela sem trenirat atletiko. Atletika mi je dala ogromno lepega. Dobila sem širino, šla sem široko preko začrtanih poti svoje družine. Bila sem tiste vrste mladostnica, ki je raje zavila v knjigarno, kot v trgovino z oblačili. Praznino v sebi sem hotela zakrpati z uspehi v šoli in v teku. A vendar sta me obe dejavnosti peljali žejno čez reko. Znanje v šoli je zelo plastično, pogosto se ne sklada s samo prakso. Medalje in zmage sem vedno težje dosegala. Za isti rezulat sem potrebovala vedno več truda. Več kot sem dosegla, več sem želela in nikoli nisem bila zares zadovoljna.

Še ne polnoletna sem se bila primorana soočiti s hudimi bolezenskimi stanji: izgorelost, depresija, borelioza, hormonski in imunski break down, chronova bolezen in mnogo drugih. Pekel. Ne da sem bila na tleh, bila sem 2 metra pod tlemi. Med tem ko so bili drugi mladostniško brezskrbi, sem bila jaz na dnu. Pomoč sem najbolj potrebovala sama.

Najhuje je bilo, da zdravstveni sistem ni nudil kakšne učinkovite oskrbe. Po vseh možnih preiskava in litrih antibiotika v žilo, sem ostala bolna, izčrpana z vsemi simptomi, ki so se zaradi stranskih učinkov zdravil, poslabšali.

Ne šola, ne knjige, ne atletika mi niso dale odgovorov, na tista vprašanja, ki sem jih pritajeno slišala od nekje daleč.

Ko sem bila pripravljena je prišel učitelj. Spoznala sem se z AEQ metodo in dobila upanje. Začela sem z aktivnimi terapijami. Čeprav je na začetku nisem razumela, sem vedela, da bom prišla temu do dna.

Sploh se nisem zavedala kaj me čaka. Na prvi terapiji sploh nisem znala povedati kaj čutim, niti nisem kaj veliko čutila. Komaj sem čakala, da grem spet na terapijo, ker sem se pomirila. Začelo se je odpirati vse, kar se je kuhalo v meni. Bila sem kot ekonom lonec. Znotraj je vrelo vse mogoče in samo zelo zelo trdna membrana je lahko zdržala takšne pritiske. Moje telo je bilo en sam krč trdih in togih mišic, ki so morale biti takšne, da so zdržale vse te pritiske. Učila sem se čutiti sebe, učila sem se izražanja teh občutkov. Koliko bolečih spoznanj, koliko igranja nekoga, kdor sploh nisem bila. Koliko zanikanja sebe. Tako ranjena in tako nezaupliva vase in v svet, da sem se uničevala po obrokih. Počasi je moj um, prihajal nazaj v njegovo izmučeno telo, zelo počasi. Trajalo je leta, 3, 4, da so moji organski sistemi spet začeli normalno delovati, trajalo je še več let, da sem spoznala kdo sem v resnici, da znam izraziti sebe, svoje želje, potrebe, povedati mnenje.

Moje potovanje je do AEQ metode potekalo stran od svojega bistva, od sebe, od svojega telesa, stran od boleče resnice. Iskala sem zunaj, ker sem svojo notranjost zanikala. Zanikala sem sebe!

Z aeq metodo sem začela počasi prihajati nazaj k sebi ali v sebe. Vračala sem se, tja kjer je toplo, kjer si lahko miren, kjer se spočiješ, kjer se ni potrebno dokazovati. Potovanje s podporo AEQ metode, me je pripeljalo nazaj domov. Ne samo, da sem spet vse to čutila v svojem telesu, spremenila sem tudi način mišljenja, ki se ga prej niti nisem zavedala, a sem zaradi načina mišljenja hudo trpela. Morala sem ga spremeniti, ker drugače bi končala… Nevem kje.

Zelo težko je graditi temelje, ko je hiša že postavljena. A le dobri temelji so tisti, ki dajo oporo na vplive okolja. Ni pravično da bi krivila koga, ko pa so vsi delali dobro, kakor so znali, kakor so z njimi delali drugi. In vedno je potrebno prevzeti vso odgovornost zase. Ne moreš spremeniti preteklosti. Spremeniš lahko sedanjost, da ti je v prihodnosti lepše.

Kako omejen je človeški um, da ne zmore začutiti preprostih rešitev, ki sploh niso povezane z materialnim svetom. Kako lepo je čutiti mir, ljubezen in sprejetost v sebi. Ko sem gledala dokumentarec Amy Winehouse sem v mnogih njenih besedah zaznala podobnosti s sabo, takrat ko sem bila na dnu. Nekaj tednov pred svojo smrtjo je dejala, da je vse, kar si želi, da se v miru sprehodi po ulici.

Ni hujšega kot to, da človek znotraj sebe ne čuti miru.

Samodestruktivna dejanja so posledica hude notranje bolečine. Pretiravanja v hrani, športu, odvisnosti od alkohola, drog, celo pretiravanje v delu in izčrpavanje sebe je beg in zanikanje sebe.

Odločila sem se za študij fizioterapije in kmalu spoznala, da dejstva podprta z znanstvenimi raziskavami glede telesnih bolečin ponujajo črno-bel film, med tem ko z AEQ metodo spoznavam celo barvno paleto.

AEQ metoda me je postavila na noge, da sem si zgradila lastne temelje, da znam izhajati iz sebe, zaupam svojim občutkom in živim tako da mi je lepo. Počutim se, kot da se pomlajujem. Seveda so tu obveznosti in dolžnosti, ki sem jim bolj ali manj kos. Vsa spoznanja, ki sem jih v teh letih dojela in vse kar še bom, želim deliti z drugimi.

Ne moremo več mimo dejstva, da je vpliv sodobnega načina življenja popačil in izkrivil osnovne življenske potrebe ljudi, ki na nek prikrit način postajamo sužnji. Sama sem izkusila kaj manjka človeku, ki se žene za navidezno močjo denarja, potrditev, zmag ali položaja. Manjka mu stik s svojo notranjostjo, ki je boleča ali prazna, zato potrebuje vse ostalo kar ga na zunaj obogati.

Vsak ima svoje telo, in v njem so odgovori in  rešitve, kako živeti in biti svoboden v svoji resnici ter narediti kvalitetne spremembe, ki izboljšajo kvaliteto počutja in življenja. AEQ ponuja možnost, da v današnjem svetu, ko več ne moremo zaupati nikomor, najdemo zaupanje vase. Nič ni pomembnejšega, kot stati trdno na svojih nogah, si zgraditi svoje temelje, ki jim dvoumni novi svet ne pride do živega. Aeq metoda nam ponuja možnost, da ozavestimo, kar je na podzavestni ravni in spremenimo svoje mišljenje. Nima smisla, da se izgovarjamo na usodo. Niti nima smisla, da trpimo v bolečini. Svoje življenje lahko vzamemo v svoje roke.

Tisti, ki smo skozi AEQ metodo, ki stoji na fizikalnih zakonih, ki so del našega planeta, spoznali sebe, čutimo kako veliko delo lahko naredi človek sam zase v primerjavi z vsemi sodobnimi pristopi, ki jih ponjuja naš sistem. In kako veliko delo je opravil Aleš s svojim znanjem, občutkom in povezovanjem dejstev, ki držijo vodo ter jih vpletel v današnji sodoben način življenja.

Mojca Centrih, učiteljica AEQ metode® 1. stopnje