Spomnim se klica pred leti, ko me je poklical prijatel in rekel: ” … ni fora v tem. A veš v čem je fora vsega tega? (polminutna tišina) Fora je ta, da … saj je posvoje zanimivo heh. Ja, pravzaprav se moraš izumit. A veš kaj mislim, si predstavljaš? Izumit se moraš. Ker drugo je kar nekaj!”.  Ko pomislim v pretekli čas, se zaradi tega že nekaj let gibam po tej smernici “izumljanja”. Mi je pa AEQ metoda bistveno pripomogla, da se tega zavem v veliko večji meri in nimam več nekaj “posrečenih poizkusov”, temveč več opaženih nezaželjenih vzorcev, jasnejšo in bolj razumljeno razlago, ter več uspelih izvedb, predvsem pa se izraža vse bolj zares, celostno, življensko, ne pa samo na določenem področju.

Absolutno se še vedno znajdem v neprijetnih situacijah, se pa že v naslednjem momentu zavem še ene stvari, ki mi jo je pa prvi “dal” AEQ pristop. In sicer, da se naj ne ujamem v neočakanosti. Dal mi je čas. Oziroma, dal mi je realne dokaze, rezultate, da sem si lahko pridobila pogum, da si sedaj upam vzeti čas. To pa mi tudi predstavlja temelne pogoje za izzum sebe. In ker so temelni in so v nas samih, in hkrati prisotni s svojim vplivom povsod kamor pogledamo. Jasen občutek, nedvoumna razlaga, boljši plan, potrebna sprememba, čista misel, mehek učinkovitejši gib, lepota izjave, čudovitost narave.

Pika Dvornik, alpska smučarka, Mokronog