»Aleša sem spoznal, ko sem iskal način, da sprostim trajno zategnjene hrbtne mišice, ki so mi občasno povzročale težave. Kljub jogi, tai čiju, masažam in rednim ukvarjanjem s športom do sedaj nisem našel načina, da trajno sprostim te napetosti. Tudi redno izvajanje pranajame in meditacije, z izjemo začasnega sproščanja, ni učinkovalo.

Ko mi je Aleš predstavil metodo AEQ klinične somatike, ki se ukvarja s kronično mišično togostjo kot reakcijo na travmo ali stres, sem ozavestil, da je problem v gibalno mišični amneziji. Tudi pri meni se je pojavila kronična mišična zakrčenost, ki sem jo pripisoval staranju telesa in prevelikim telesnim naporom. Toda starost sama tu ne igra vloge; mišični refleksi postanejo stvar navade zaradi vsega, kar počnemo v življenju. Za kar bi utegnili misliti, da je posledica staranja, je v resnici neposredna posledica čutno-gibalne amnezije, ki se pojavi zaradi nakopičenega stresa in poškodb. Kronična mišična togost, ki z leti postane naše naravno stanje, je odporna na vsako zdravilo, tudi z manualno terapijo je nisem mogel odpraviti.

Na vabljiv in nevsiljiv način, po principu sprejmi ali pusti, mi je Aleš najprej teoretično približal filozofijo klinične somatike in mi prikazal prvi set vaj, ki sem jih teden dni izvajal dvakrat dnevno. Tako sva nadaljevala iz tedna v teden – vedno znova dodajala vaje. Kljub temu da sem se kot bioterapevt v 25 letnem obdobju seznanil z mnogimi metodami, bil priča čudežnim spremembam pri sebi in drugih, me je rezultat klinično-somatskih vaj presenetil. Zgodil se je tako imenovani aha efekt, ko človeku v trenutku postane jasno. Preprosto ni več potrebe po novih vprašanjih.

Podobnih aha efektov sem v svojem življenju že navajen. Najprej ko sem kot atletski trener odkril in spoznal teorijo treniranja po dr. Bondarchuku, ki sem jo kot nacionalni trener za atletske mete prinesel v Slovenijo. Po njej je treniral metalec Vlado Kevo, ki je postal prvak Jugoslavije, pozneje Primož Kozmus, ki je postal olimpijski zmagovalec in svetovni prvak.

Drugo čudežno odkritje zame je bila karmična diagnostika kot nadgradnja bioterapije. Ta omogoča zdraviti več kot le simptome. Ko odkriješ vzrok za težavo in če jo še uspešno odpraviš, to omogoči trajno izboljšanje ali ozdravitev. Seveda pa je pomembno, da oseba spozna, da nihče ne more ničesar narediti namesto nje, brez njenega tvornega sodelovanja in brez iskanja temeljnih vzrokov. Le tak odnos omogoči spremembe tudi v načinu življenja, telesu pa samozdravljenje.

In končno, naslednje čudežno spoznanje zame je bila učinkovitost AEQ klinične somatike. Mišične napetosti in togosti telesa le težko dokončno uredijo bodisi fizioterapevt bodisi maser ali pa vaje joge ali tai čija ali meditacije. Brez odkritega vzroka ne moremo napredovati in doseči trajnega izboljšanja. Klinična somatika govori o čutno gibalni amneziji, karmična diagnostika pa o spremembi kodiranja programa v možganih, ki je nastal po neki travmi ali stalni napetosti in posledični zakrčenosti. Somatske vaje povrnejo kontrolo nad mišicami in gibi v dovolj veliki amplitudi. Ta filozofija mi je bila takoj blizu. Nekaj podobnega sem namreč izvajal z atletom, olimpijskim in svetovnim prvakom Primožem Kozmusom; vaja se imenuje meditacija tehnike.

Pri izvajanju vaj AEQ klinične somatike sem ozavestil, da je vzrok za mojo zakrčenost travma, ki sem jo doživel kot član posadke podmornice pred 40 leti, ko sem skoraj izgubil življenje. Travma mi je, po klinični somatiki, povzročila refleks rdečega alarma, Spremljale so me močne migrene, ki sem jih rešil s karmično diagnostiko, uredil vse na ravni energij. Dokler nisem spoznal AEQ klinične somatike, pa se nisem zavedal, da so tudi v telesu ostale posledice, kot so togost in krčevitost mišic.

Sedaj se zavedam, kako bi bili lahko rezultati atletov, ki sem jih treniral, veliko boljši, če bi v trenažni proces dodal še vaje AEQ klinične somatike. Vem tudi, da četudi odpravimo vzroke težav na duhovni ravni, se je s posledicami treba spopasti še na telesu. AEQ klinična somatika to omogoča na lahkoten način.

Metodo priporočam vsem, ki imajo težave s hrbtenico in gibanjem. Še posebej jo priporočam rekreativnim in vrhunskim športnikom, saj bodo v njej našli dodano vrednost, kako preseči meje gibljivosti in še dodati k sproščenosti. Z njeno pomočjo bodo izboljšali tehnični model v svoji športni disciplini, z manj vložene energije dosegli boljše rezultate, manj poškodb bo in kar je najbolj pomembno, po končani karieri bodo zdravi. Več zadovoljstva pomeni več energije in boljše zdravje in odnose.«

Povezava na spletno stran Marjan Ogorevc