Po šestih letih v triatlonu me je trdovratna poškodba ilitobialne (črevnično-golenične) vezi prisilila, da sem se začela ukvarjati s kolesarjenjem. Vendar se je poškodba vedno znova javljala tudi pri kolesarjenju. Nobena terapija ali raztezanje nista pomagala.

Tudi ko sem se prenehala aktivno ukvarjati s športom poškodba ni izzvenela, še vedno se je pojavila ob drugih težavah na levi strani telesa.  Brez večjih pričakovanj sem se oglasila pri Alešu, ki sem ga poznala le kot lastnika kolesarske trgovine, kamor smo hodili po opremo, ko še ni bilo interneta in e-baya. Aleš mi je potrpežljivo in s pozitivnim odnosom razložil vzroke poškodbe in mi povedal, kako se to lahko brez težav reši. Takrat se mi je to zdelo kot znanstvena fantastika. Ideja, da bom še kdaj tekla brez bolečin, se mi je zdela neuresničljiva. A Alešev pozitivni odnos mi je dajal upanje.

V naslednjih nekaj tretmajih sem se naučila skozi nadzorovan gib ozavestiti napetost v telesu, ob tem pa tudi takšna stanja in situacije v življenju. Začela sem se zavedati, koliko stvari v življenju počnem nezavedno in iz navade. Z vajami je bolečina izginila, hkrati pa sem odkrila, kateri vzorci so sploh povzročili bolečino, in to je najpomembnejše. Zdaj lahko rečem, da je največja prednost klinične somatike ne »samo«sanacija poškodbe (o čemer sem sanjala), temveč tudi sprememba mojega pogleda na življenje in nadzor nad lastnim življenjem. Najlepša hvala Alešu za veliko potrpežljivosti pri razlagi in demonstraciji vaj, ter za toplino in skrb, ki ju čutim od prvega mejla pa vse do danes, ko še vedno pogosto vpraša, kako sem. Vem, kako nehvaležno je drugim priporočati tretmaje ali terapije, vendar ko sem odkrila, kako nenavadno enostaven način bujenja telesa in zavesti je klinična somatika, izkoristim vsako priložnost, da o njej povem vsakomur, ki ga imam rada, seveda v želji, da se sam odloči z njeno pomočjo spremeniti svoje življenje na bolje.

Jelena Gracin, Hvar