Sezono 2015 sem začela z dobrimi treningi in napredkom za zimski čas. Žal se je ta trend porušil konec februarja z nepričakovano bolečino v kolenu.
Ker je bilo to tik pred prvo dirko na Cipru sem prekinila s treningi, a sam odmor ni pomagal. Po vrnitvi v Slovenijo sem obiskala nekaj zdravnikov katerih diagnoze so se razlikovale. Disciplinirano sem se držala zdravniških navodil in redno obiskovala terapije. Okrevanje je bilo minimalno in počasno. Medtem me je po FB poiskal gospod Aleš Ernst in mi ponudil svojo pomoč.
Odpravila sem se v Brežice brez prave predstave kaj me čaka, saj nisem imela ideje kaj KLINIČNA SOMATIKA je – a ko te bolečina ohromi in ti spremeni življenje ter športni vsakdan si pripravljen na marsikaj… Že na prvi terapiji sem ugotovila, da gre za drugačen pristop odpravljanja bolečine – odpravljajo se vzroki, ki privedejo do bolečin.
Moj problem je izhajal iz nesimetrije delovanja telesa – mišice na eni strani telesa so bile precej močnejše kot na drugi strani telesa – pri simetričnem gibanju na kolesu pa mora biti celo telo simetrično obremenjeno pri premagovanju sil na pedalih in pri držanju krmila. Aleš mi je pokazal različne vaje s katerimi sem počasi svoje telo postavila v pravilen položaj in simetrija delovanja mišic se je popravila. Bolečine v kolenu so počasi izginjale in začela sem normalno trenirati.
Vaje KLINIČNE SOMATIKE mi vzamejo vsak dan 15 – 20 minut – po treningu in zvečer pred spanjem. Utrujenost po treningu je manjša, predvsem pa občutim večjo sproščenost telesa. V nadaljevanju sezone me je doletela še ena poškodba – padec na državnem prvenstvu in počeno rebro. Tudi to sem premagovala z vajami KLINIČNE SOMATIKE.
Gospodu Alešu Ernstu se zahvaljujem za pomoč pri reševanju moje nesrečne sezone, saj sem kljub poškodbam osvojila bronasto medaljo na Evropskem prvenstvu. Prav tako se zavedam, da imam v skrbi za svoje telo še rezerve, katere upam da s pomočjo KLINIČNE SOMATIKE izkoristim v olimpijski sezoni 2016!
Izkušnja po letu dni učenja AEQ klinične somatike (05.2016)
Klinična somatika in šport
Ravno sem se ukvarjala s poškodbo kolena, ko me je kontaktiral gospod Aleš Ernst in mi ponudil svojo pomoč. Tako sem se spoznala z klinično somatiko. Prvi namen je bil, da z vajami odpravim bolečino v kolenu, po več kot enem letu pa lahko povem, da mi je KS dala veliko več.
To so enostavne vaje, ki jih lahko dela vsakdo. Ležiš na tleh in izmenično napenjaš/krčiš in sproščaš različne mišice, predvsem mišice trupa. Preden sem spoznala KS sem po treningu izvajala streching/raztezanje, potem sem nekaj časa delala oboje, sedaj pa samo še somatske vaje. Razlika je očitna. Neboleče somatske vaje, pri strechingu pa ponavadi boli. “Dobra” stvar strechinga je, da si z mislimi lahko drugje, ni treba razmišljevati kaj delaš. Pri KS pa je pomembno ravno to, da so gibi zavedni, kar zna biti kdaj kar težko. Po vajah se počutim drugače, sproščeno, z besedami to težko opišem. Po pravici povedano, se kdaj zelo težko spravim delat vaje, vendar po vajah sem nagrajena s posebnim občutkom, v svojem telesu se počutim tako fino.
Prvi vidni rezultat vaj je bila bolj pokončna in lepša drža telesa. Z rednimi vajami in vmesnimi terapijami se mi je zmanjševala bolečina v kolenu. Z vajami sem dobila boljši občutek, bolj znam poslušat in prisluhnit svojemu telesu. Spoznala sem, da več ne pomeni vedno tudi boljše. Športniki smo naučeni, da z več in še več treninga, pridejo boljši rezultati. Pripravljeni smo preko svojih meja in s tem tvegati poškodbe. V resnici pa dober rezultat prinese tudi poslušanje lastnega telesa. Športnik mora čutiti svoje telo – trener tega ne more, ker ne občuti tvojega telesa.
Znajo pa biti vaje KS za športnike na začetku težke, predvsem zato ker smo naučeni, da dosti stvari delamo na pamet in da je za napredek potrebna bolečina in trma. Pri somatskih vajah pa ležiš na tleh in izvajaš lahkotne gibe. Na začetku se res večkrat vprašaš kako lahko to vpliva na boljši rezultat. Vendar čas, vztrajnost in pridnost pri vajah prinesejo rezultat. Pomembna stvar, ki sem jo spoznala skozi KS da najprej naravnaj/popravi svoje telo, šele potem športno napravo/rekvizit/kolo.
Moj primer: moje desno koleno je šlo preveč ob okvirju. Rešitev št. 1 : klinična somatika ali rešitev št. 2 : drugačna nastavitev ploščice na kolesarskem čevlju !
Odločitev je stvar posameznika. Meni je KS prinesla svež veter v šport in življenje.
Hvala Aleš!
