Domača naloga izobraževalnega programa za učitelja AEQ metode 1. stopnje – ENTROPIJA IN SMISEL BOLEČINE
Bolečina je velika učiteljica. Bolečina kot mehanizem je namenjena temu, da opozarja da v telesu nekaj ni v redu in nas motivira da to uredimo. V začetnih fazah je bolečina akutna, je jakost bolečine večja, kot je dejansko porušeno ravnovesje telesa. To je namenjeno temu, da pravočasno ukrepamo in da ne preslišimo signala, ki nam sporoča, da telo drsi v stanje entropije. Če ta sporočila ignoriramo dovolj dolgo, se entropija povečuje, bolečina pa postane kronična. In prav tu vidim največjo past. V sodobnem svetu smo našli nešteto inovativnih načinov, kako preslišati bolečino telesa/uma. Protibolečinska sredstva, cepiva , antidepresivi itd. Vse to z namenom, da problem prestavimo na kasneje in naivnim upanjem, da se bo medtem rešil sam ob sebe. Pa tudi zaslužki so dobri na strani ponudnikov takšnih rešitev.
Natančnejše bi bilo trditi, da bi bolečina v teoriji lahko bila velika učiteljica, če bi ji znali prisluhniti dovolj kmalu. Ljudje pogosto ignoriramo akutne bolečine tudi zato, ker za njimi ne vidimo vzrokov oziroma ne povežemo bolečine s pravimi vzroki. Boli me koleno, vendar slikanje MRI na drugi strani ničesar ne pokaže, torej sem dobro. In tako pridno nadaljujem s treningom, dokler bolečine ne postanejo kronične, zanje pa dobim tudi uradno potrditev v obliki diagnoze. Sedaj si lahko brez slabe vesti in očitkov trenerja/soigralcev vzamem premor od treninga do začetka naslednje sezone.
Osebno kot športnik, trener in podjetnik vidim velik problem pri zgodnjem prepoznavanju bolečine tako pri sebi kot pri ljudeh, ki me obkrožajo. Vsako stvar, ki smo jo v življenju dosegli ali presegli smo naredili na način preseganja samega sebe. Učili so nas, naj gremo iz cone udobja in naj bodimo boljši od manj motiviranih vrstnikov. Ta logika ima sicer dober namen, vendar ne upošteva senzorno motorne amnezije. Zarad SMA ljudje ne znajo razlikovati med bolečino, ki opozarja na entropijo in odporom podzavesti do bolj učinkovitih načinov vedenja. Vse skupaj občutimo kot neko megleno gmoto neprijetnih občutkov, ki smo se jih naučili potlačiti ali preseči.
Rešitev vidim v zmanjševanju senzorno motorne amanezije, kjer bomo take občutke lahko vedno bolj čutili. Še bolj pomembno pa je, da bomo znali natačneje opredeliti za kakšen občutek iz telesa gre. Gre za občutek kronične utrujenosti ali za odpor podzavesti do novih in bolj zdravih navad. Medtem, ko sta lahko oba občutka podobna, so vzroki za njima popolnoma različni. Pri prvem gre za neurejen odnos do časa in razpoložljive energije pri drugem pa za poskus podzavesti, da nas zavede in vrne v ustaljene vzorce. Preseganje občutka kronične utrujenosti bo vodilo v še hujšo entropijo, preseganje odpora podzavesti pa v sintropijo; povečevanje urejenosti in učinkovitosti sistema.
Ob pojavu bolečine je smiselno začeti iskati vzroke za takšne signale iz telesa ne pa hitre rešitve, kako bolečino zmanjšati. Bolečina mora trajati, dokler ne začnemo odpravjati vzrokov zanjo. Šele tedaj si zaslužimo, da se začne bolečina umikati. Umikala pa se bo s tako hitrostjo, kot mi rastemo v razumevanju sebe in zmanjšujemo entropijo, ki bolečino povzroča.
Tine Seražin Lisjak, učitelj AEQ metode® 1. stopnje
