Domača naloga izobraževalnega programa za učitelja AEQ metode 1. stopnje – GLAVNI VZROK ZA OTRDELOST IN KRONIČNE BOLEČINE

Glavni razlog za otrdelost in bolečine je neravnovesje v telesu ali okrog njega, ki je posledica kršenja zakona o gravitaciji in zakona časa. Če je kršenje enega od zakonov, ponavadi pa kar obeh, dolgotrajno, bolečine postanejo kronične.

Našo osebnost sestavljajo trije deli (entitete): telo, podzavest in zavest. Vsaka od teh entitet govori svoj jezik. Telo uporablja telesno govorico. Lahko bi ji rekli tudi realna govorica ali govorica resničnosti, saj je telo tukaj in zdaj. Ne more biti v preteklosti, niti v prihodnosti, temveč je lahko samo v tem trenutku. Vedenje je posledica trenutnega stanja.

Podzavest uporablja tako imenovani programski jezik. Sestavljajo ga zapisi iz preteklosti; prepričanja, izkušnje, tradicija. To je varen, preverjen jezik, saj so ga uporabljali že naši starši, pa njihovi starši in še mnogi rodovi pred njimi. Vedenje je posledica preverjenih stanj, odzivamo se na pogojni refleks, ki je za podzavest vredu, ni pa nujno, da je vredu za nas v tem času in prostoru.

Zavest uporablja jezik svobode (širine, neskončnosti). Lahko se sprehaja po preteklosti, je v sedanjosti ali pa potuje v prihodnost. Se uči, poskuša nove stvari, veščine, preverja informacije, tehta, ocenjuje itd. (je kreativna).

Možgani obdelujejo vse tri jezike. Preko signalov (živčnega sistema) dobijo podatke, ki jih v razližnih delih (hipotalamus, korteks …) obdelajo in vrnejo nazaj kot ukaz v obliki vedenja. Ukaz pošljejo telesu, da z gibanjem/vedenjem naredi/uredi situacijo. Če je telesna govorica zaradi različnih vzrokov (neprijetni dogodki, travme, slabe izkušnje) popačena, do možganov ne pridejo prave informacije ali pa sploh ne pridejo (govorimo o SMA). Možgani takrat ne delujejo optimalno, vklopi se podzavest in naše delovanje/obnašanje/ravnanje izhaja iz preverjenih vzorcev, to je iz podzavesti (varen jezik).

Zato je zaznavanje občutkov iz telesa (telesna govorica) tako pomembna, saj le na ta način dobivamo realne podatke o našem stanju.

Zaznava občutkov lahko prihaja od zunaj (propriocepcija) ali od znotraj (interocepcija).

Z AEQ vajami lahko izboljšamo interocepcijo in povezavo med mišicami in zavestjo. Skozi počasno in nežno gibanje vračamo telesu občutke in mehkobo. AEQ vaje učijo zavestnega krčenja mišic na eni strani in daljšanja mišic na drugi strani. Z AEQ vajami se oseba (učenec) najprej uči čutiti svoje telo, nato pa zavestno vplivati na spremembo gibanja, če ugotovi, da ni vredu. Oseba začenja razumeti delovanje in vpliv telesa na našo realnost, naše vedenje, povezavo z zavestjo in podzavestjo. Učenje in izvajanje vaj mora biti vsakodnevno, postopno in časovno prilagojeno posamezniku. S pomočjo učitelja, ki osebo vodi in usmerja, spoznava svoje telo, ga preučuje, raziskuje in ugotavlja, kaj premika, kako premika, s čim, s kakšno jakostjo ter tako izboljšuje svojo interocepcijo.

Sodoben človek je preveč razpršen, tako časovno kot opravilno. Ves čas se mu mudi, ima neskončno opravkov. Njegova pozornost je usmerjena v okolico, svoje notranjosti ne pozna in ne čuti. Da to zdrži, zakrči mišice, prekine povezavo senzorno-motorične zanke in veselo drvi proti namišljenim uspehom. Ko do tega uspeha pride, se ga ne more/zna veseliti, ker je zakrčen in nima povezave mišica-možgani-mišica. Nima občutkov. Kolikokrat po televiziji vidimo športnike, ki so prišli prvi na cilj in novinarju povedo, da se (še) ne zavedajo svojega uspeha, da bo prišel za njimi. Da nimajo še pravih občutkov. Če so morali za ta uspeh ure in ure garati in potlačiti neprijetne/boleče občutke iz telesa, se bodo v trenutku zmagoslavja zelo težko sprostili, da bi lahko začutili veselje, vzhičenost, efvorijo. Ker so zelo dolgo časa (lahko tudi leta, desetletja) ustvarjali oklep v telesu, ga ob doseženem cilju težko odložijo; njihove zakrčene mišice jim onemogočajo, da bi začutili sproščenost, ki bi prinesla občutke sreče, zadovoljstva, vriskanja …

Podobno je tudi z nami. Zaradi senzorno-motorne amnezije je naša interocepcija zmanjšana, ravno tako propriocepcija. Neravnovesje v telesu vpliva na neravnovesje v okolici in obratno. Problem rešujemo z zdravili, pregledi pri zdravniku, iskanju diagnoze, določenih vajah, ki naj bi nam pomagale, športu, ki naj bi nas okrepil in izboljšal. Rešitve iščemo zunaj nas.

AEQ metoda ponuja drugačen pristop. Ponuja pogled v notranjost človeka. Z AEQ vajami se učimo najprej začutiti telo in vse telesne in čustvene bolečine, ki so v njem spravljene od zdaj in od prej, ter nato povezati telo še s preostalima dvema komponentama, podzavestjo in zavestjo, da tako ustvarimo celoto, ki na svet gleda realno, bolj svetlo, močno, radostno, lahkotno … Kar pa zahteva čas in energijo. Veliko, zelo veliko obojega.

Petra Košmrlj, Učiteljica AEQ metode 1. stopnje