Anja Jarkovič, Učitelj AEQ metode 1. stopnje – Spoznanja in razumevanje 1. stopnje AEQ metode

SPOZNANJA IN RAZUMEVANJE 1. STOPNJE AEQ METODE

Že nekaj let se potapljam v svoj notranji svet in želim razumeti zakaj delujemo tako kot delujemo in zakaj čutimo tako kot čutimo. AEQ metoda ponuja in pomaga pri razumevanju le tega, v bistvu je še veliko več, saj s pomočjo fizike, psihologije, fiziologije in anatomije ter predvsem občutenja lastnega telesa zaznaš najprej svoje realno stanje in koliko je telo v resnici povezan z umom ter kolikšen je odmik realnosti od željenega stanja. Z zavestnim učenjem, občutenjem in usmerjanjem pozornosti v čim bolj učinkovito in urejeno gibanje pa postopoma spremenimo lastne podzavestne vzorce in tako lahko začenjamo uresničevati svoje cilje in s tem polno ter radostno življenje.

Vsaka bolečina in neurejeno gibanje kaže na entropijo v telesu in prisotnost senzomotorične atrofije. Senzorna motorična atrofija pomeni, da smo izgubili nadzor nad določenim gibom in tega niti ne čutimo. Zaradi SMA (senzorne informacije iz telesa ne pridejo v zavesten del živčnega sistema) ne moremo zavestno občutiti in posledično tudi ne nadzirati delov telesa kar vodi v toge in neodzivne mišice ter neusklajeno gibanje kar pa posledično slej ali prej pripelje do bolečine.

SMA je v večji ali manjši meri prisotna pri vseh ljudeh v razvitem svetu zaradi hitrega načina življenja, napredka in udobja, ki je pripeljalo do tega, da pozornosti ne usmerjamo več toliko v telo ter njegovo učinkovito gibanje ampak v napredek zunaj telesa. Poleg tega so v teh kronično zakrčenih mišicah prisotne tudi stresne situacije iz otroštva, dolgotrajne enakomerne obremenitve, razne poškodbe zaradi katerih se nam je spremenil vzorec gibanja in težke travmatične izkušnje. Ja, naše telo ima spomin in vse to vpliva na naše vedenje, odzivanje in doživljanje življenja, če se tega zavedamo ali ne. Šele, ko se zavedamo trenutnega realnega stanja, ko nekaj zaznamo, šele takrat lahko nastopi pot k spremembi. Pot s pomočjo AEQ metode je trajna in celostna, vendar pa tudi težka in naporna in soočanje s podzavestnimi vzorci ni nikoli prijetno. Z AEQ vajami se potapljamo v globine telesa in ponovno dobivamo nazaj svoje izgubljene dele, ki smo jih nekje na poti zaradi različnih situacij izgubili…. In boljši kot imaš stik s telesom, več odgovorov najdeš v sebi in manj iščeš zunaj sebe.

Um (ego) prevrtava le stare in znane komade, stik s telesom pa nam prebuja nove in sveže melodije.

S pomočjo AEQ vaj simuliramo tri splošne refleksne vzorce, ki so adaptacija človeka na stres. Vsak od teh refleksov je koristen, vendar zaradi predolge izpostavljenosti se ti vzorci zapišejo v podzavest in tako gibanje in delovanje ni več pod našim zavestnim nadzorom in zato postane neprimerno in vodi v entropijo. Refleks zelene, rdeče in refleks travme določajo značilna drža in z njo povezano gibanje ter tudi vedenje. Sama sem pri sebi opazila, da imamo večinoma en refleks, ki nas najbolj zaznamuje, pod njim pa se kasneje, ko se v določeni mišični skupini SMA zmanjša lahko pokaže tudi drug refleks. In tako sem opazila, kako sem s korekcijo drže, da ne bi bila preveč očitno v rdeči luči, prigarala tudi refleks zelene luči.

Opazila sem, kako z izvajanjem AEQ vaj in rahlanjem SMA sočasno na plan privrejo tudi težka čustva. Predvsem sem bila v stiku z jezo, ki jo je sprožal moj partner, izvirala pa iz zapostavljenosti v otroštvu. Že to spoznanje, da partner v resnici ni ničesar kriv, lahko olajša in pospeši predelavo tega vzorca. Pod tem vzorcem sem predvsem na predelu diafragme občutila kot neko zlepljenost, ki mi ne pusti, da se ponosno zravnam, ne pusti, da polno vdihnem in polno zaživim. Ne pusti mi, da stopim v ospredje, ker moj dom v otroštvu je bil dom nevidnosti, nepomembnosti. Tu v diafragmi se skriva strah, strah pred polnim in radostnim življenjem.

Šele ko na sebi res občutiš in povežeš telesno stanje z situacijo iz otroštva oz podzavestnim vzorcem, se za trenutek potopiš in podoživiš bolečino, ki si je bil deležen, šele tako lahko v polnosti dojameš kako pomembno je res prvih nekaj let otroštva in kako absolutno otroci dojemajo svoje starše. In šele takrat bi bili v resnici primerni za starševstvo!

Vsi bežimo pred bolečino, najlažje je pojesti tabletko in veliko teže je pogledati resnici v obraz. Vendar bolečina nam vedno skuša nekaj sporočiti! V bistvu s pomočjo bolečine telo že kriči. Kriči, da bi ga slišali, mu prisluhnili in se potopili vanj ter spremenili potreben nivo delovanja, da bi bili bliže sintropiji.

Anja Jarkovič, Učitelj AEQ metode 1. stopnje

Preberite še: