VSI DRUGI SMEJO

Otroci imajo svoje “zavedne in nezavedne” načine, kako lahko razširjajo ali preizkušajo meje. Čim starejši so otroci, najkasneje od takrat naprej, ko začnejo obiskovati vrtec, tem bolj dosledno, na različne načine in s poudarkom poskušajo braniti svoja načela in širiti svoja stališča. Zanesljiv čarovniški trik je ta, da se otrok predstavi kot posebnež, to pa poveže z včasih ljubeznivo prisilo.

Sedemletni Anže pride domov iz šole, gre k svoji materi in jo vpraša: “Ali si danes zvečer smem ogledati kriminalko? ” “Dogovorila sva se, da po sedmi uri zvečer ni več nobenih kriminalk! ” z odločnim glasom pove gospa Rastja.

Anže izgine v svojo sobo, pri kosilu pa spet načne to temo, rekoč: “Ali si danes zvečer smem ogledati kriminalko? ” “Anže, prosim!” Mati malce jezno in nejevoljno je naprej. Anže molči.

“Kaj pa je s teboj? Tako miren si. ”

Anže, malce pobito in jokavo, z glasom majhnega otročiča izdavi: “Vsi si ga smejo ogledati.”Premolk. “Inmedodmomm se že ne smem več igrati z njimi. ”Med ihtenjem še pojasnjuje: “Imenujejo me dojenček, ker si tega nisem še nikoli ogledal. ” Gospa Rus tja poboža sinu roko in ga vpraša: “In kdo si to lahko ogleda? ”

“Vsi!”

“Kdo so vsi? ”

Anže skomigne z rameni.

“Dobro, potem pa bom poklicala Iztoka, Boruta, Robija, Petro in Ano! Ne verjamem namreč, da to vsi gledajo!” Anžetov glas nenadoma zazveni kljubovalno in dobi čisto določen zven. “Ali mi morda ne verjameš? To se mi pa zdi grdo! Samo ne kliči jih! ”

“Vse mi je jasno. Mislim, dav razredu dnigdntgega vlečete za nos in se drug pred drugim napihujete. Kriminalke vsekakor ne boš gledal. ”

Anže kriminalke ni gledal, vendar pa sij e mati nenehno očitala in se spraševala, ali ni ravnala “prestrogo ” in premalo razumevajoče.

Popolnoma normalno je, da otroci poskušajo podvomiti v meje v družini in jih prekoračiti; to je pogojeno z izkušnjo v vrtcu, v ustanovah, kjer se v prostem času udeležujejo raznih dejavnosti, ali v šoli. Postavljanje meja nanovo je lahko le rezultat skupnih prizadevanj vseh udeležencev. Če jih določamo pod prisilo: “Vsi drugi smejo .. .” je to na koncu prav tako sporno kot trmasto vztrajanje pri že nekoč dogovorjenih pravilih. “Vedno smo tako naredili. In pri tem tudi ostane. Pika. Konec!”

“Vsi drugi smejo …” Bodisi da gre za večerno kriminalko, elegantno majico, daljše bedenje, najnovejšo monstruozno igračo ali višjo žepnino, otroci vedno poskušajo preizkusiti nove meje in podvomiti v dogovorjena pravila. Kdor takoj popusti, doseže to, da so otroci deležni dvakratnega uspeha z dvomljivimi posledicami: otroci se iz tega naučijo, kako lahko z besedami s primernim načinom vedenja svoje starše “prepričajo” ali bolje: “ovijejo okoli prsta”, in takšen vzorec bodo vedno znova, z njihovega stališča uspešno, uporabili. Tako se starši ujamejo v past odnosov, iz katere se le stežka spet osvobodijo.

Smiselno je, kot je naredila gospa Rustja, da opozorimo na obstoječe dogovore, pravila in meje. To bi se moralo dogajati na osebni in ne na neosebni ravni. Neprimeren je stavek kot: “Ljudje ne gledajo takšnih filmov v tvoji starosti!” Primerna pa je tale ugotovitev: “Dogovorili smo se za filme, kijih lahko gledaš. Zdi se mi, da bi zaenkrat moralo ostati tako.”

Otrokom bodite zgled za zanesljivost norm in vrednot. To otrokom vliva zaupanje in občutek varnosti. Zavedati se morajo, da se v drugih družinah izvajajo povsem drugi vzorci: otrok lahko primerja, lahko vrednoti; otrok izve, kakšne prednosti in pomanjkljivosti imajo različni načini vzgoje. Otrok se morda čuti zapostavljenega, ker drugi otroci “vedno smejo več kot jaz”. Takšne stiske se večinoma nanašajo na gmotne dobrine in k temu nedvomno sodi posebno navdušenje nad televizijskimi oddajami. Otroci vsekakor lahko vzdržijo materialne stiske, če občutijo čustveno varnost Če bi Anže materin “ne” razumel kot prepoved in bi ga zamikalo, da si kriminalko ogleda na skrivaj, bi gospa Rustja morala ravnati drugače. Potem bi se lahko zgodilo, da bi Anže podvomil v že nekoč dogovorjena pravila. Pokazal bi, da zmore več in hoče drugače. Zato se za izjavo “Vsi drugi smejo..včasih skriva otrokov namig: “Večji sem. Rad bi si ogledal več.” To pobudo lahko odkrijemo v pogovoru in pobuda lahko povzroči, da poiščemo nova pravila in meje. Na koncu se lahko dogovorimo tudi za kriminalko v večernih urah. Vendar pa je to rezultat skupnega pogovora, rezultat spora in se ne zgodi zato, ker to smejo vsi drugi.

Za ogled celotne vsebine se prijavite spodaj

V kolikor že imate račun se lahko prijavite in si ogledate vsebino. V Kolikor pa svojega uporabniškega računa še nimate pa vas vabimo, da si ga ustvarite spodaj.

PRIJAVAREGISTRACIJA