Prvi svet naših otrok je družina. Od nas se skozi tisoče na videz nepomembnih trenutkov v teku vsakodnevnega družinskega življenja naučijo, kaj ceniti, kako ravnati in kaj pričakovati od življenja. Pogosto najpomembnejša sporočila o naših vrednotah in našem vedenju prejmejo tedaj, kadar se najmanj zavedamo, da so pozorni na to.

Kako prijazen je svet, ki ga dajemo svojim otrokom? Se z njimi pogovarjamo vljudno, po ustaljenih normah spoštljivosti? Jih sprejemamo take, kot so, in jih ne skušamo spremeniti v take, kot si želimo, da bi bili? Jih ne obsojamo in zaupamo, da so njihove namere v večini dobre? Se zanimamo za njihove najnovejše interese in smo se jim pri njih pripravljeni pridružiti?

V prijaznem domačem okolju so otroška prizadevanja deležna spodbude, so opažena in pohvaljena; v njem so napake, pomanj-kljivosti in razlike med posamezniki dovoljene; z otroki se ravna pošteno in potrpežljivo, razumevajoče, prijazno in skrbno.

Seveda obstajajo priložnosti, kadar moramo uveljaviti starševsko avtoriteto, toda to lahko storimo tudi prijazno, prisrčno, a vseeno odločno in ne pokroviteljsko ali brezčutno. Ustvarimo lahko spodbudno družinsko okolje, gojimo pozitivna pričakovanja do svojih otrok in jim obenem postavljamo tudi meje.

Vsakodnevno družinsko življenje ustvarja vzorce, kij ih bodo naši otroci znova in znova poustvarjali v svojih domovih, ko bodo odrasli. Z njimi si želimo razviti odnose, ki so dovolj zdravi in

prožni, da bodo vzdržali neizogibne trenutke družinskih trenj in dovolj čvrsti, da se bodo ohranili še v njihovi odrasli dobi. Želimo si, da bi uživali v druženju med počitnicami in družinskimi praznovanji, še posebej ko bodo osnovali svoje družine. Želimo si, da bi odrasli s pozitivnim pogledom na življenje, ki jim bo pomagal najti svoj prostor na svetu, in uživati v tem, kar jim ima svet ponuditi.

Stkana mreža

Neštete medsebojne vplive, ki jih dan za dnem doživljamo v družinskem življenju, pogosto jemljemo kot samoumevne. Ti vplivi so lahko temelj za dobro razvito sposobnost razumevanja z drugimi. Tako kot smo mi vzor svojim otrokom, jim je družina vzor družbene skupnosti. V mnogih pogledih bodo okoliščine, s katerimi se bodo naši otroci soočali v soseščini, šoli, na delovnem mestu in v njihovih skupnostih, zelo podobne tistim, ki jih srečujejo znotraj družine. S tem ko se dogovarjamo, kako se bomo izmenjevali pri uporabi kopalnice, računalnika, televizorja ali družinskega avtomobila, lahko dojamemo pomen odgovornosti in kako se v resnici zanesemo drug na drugega.

Pomislimo, na primer, na pospravljanje po božični večerji Devetletni Jani naj bi po zajtrku izpraznil pomivalni stroj, na kar pa je zaradi splošne vzne-mirjenosti pozabil. To je otežilo celotno pospravlja-nje. Enajstletna Kristina je pospravljala mizo, a ni imela kam odložiti umazane posode, zato jo je položila na pult. Mama je skušala pospraviti ostanke mesa v hladilnik, a je bil ves pult je zaseden. Teta Lucija je za koritom začenjala pomivati lonce. Medtem so se na krožnikih strjevali ostanki večerje in v kuhinji se je gnetlo preveč ljudi. Oče je začel pripravljati kavo, za katero bi potreboval dvanajst skodelic, od katerih pa je bila večina se v pomival-nem stroju. Če upoštevamo vse je to tipičen košček življenja v kaotičnem družinskem svetu.

Mama je hitro uvidela jedro problema in je zaklicala v jedilnico: “Jani, pomivalni stroj moraš izprazniti.

Tule nam gre vse narobe. Janije poskočil izza mize in se spomnil, da je pozabil opraviti svoje delo na najmanj primeren dan. Hitro je izpraznil pomivalni stroj, pri čemer mu je malce pomagala sestra, in zagata v kuhinji je bila hitro rešena.

Ta pripetljaj je Janiju jasno pokazal, kako njegovo ravnanje lahko vpliva na preostalo družino. Čeprav je ta primer morda zelo prozoren, igra v našem vsakdanjem družinskem življenju soodvisnost pomembno vlogo. Učenje, kako prijazno sodelovati z drugimi, bo naše otroke pripeljalo do dragocenega spoznanja, kako doseči razumevanje z drugimi v “velikem svetu”. Bolj ko s svojimi prizadevanji pripomorejo k skupnemu cilju in sodelujejo kot skupina, bolj priljubljeni bodo pri prijateljih, sosedih in sodelavcih in bolj zaželene se bodo počutili na svetu. In če se bodo naučili prispevati k vsem novim okoliščinam, v katere bodo vstopali z naklonjenostjo in velikodušnostjo, bodo pripomogli k ustvarjanju sveta, v katerem bo lepše živeti.

Znanci

Struktura družine se spreminja. Čedalje manj otrok odrašča z obema staršema. Mnoge vzgaja le en roditelj ali pa babice in drugi sorodniki, drugi pa imajo tudi po dve mami ali dva očeta. Ne glede na to, kakšen je ustroj družine, je za naše otroke najpomembnejše to, da vedo, da so zaželeni in ljubljeni.

Bolj ko so odrasli do otrok prijazni in skrbni, bolje se bodo počutili otroci. Koristi jim reden, sproščen stik z razširjeno družino, ki lahko vključuje telesne družinske prijatelje. Ker svojim otrokom vselej ne moremo izpolniti vseh želja, vsakomur koristi, da ima prijatelje in družine, s katerimi je v tesnejših stikih. Širok krog znancev prinaša sveže poglede, z njimi lahko skupaj preživljamo čas in delimo svoje posebne darove.

Odlomek iz knjige: Otroci so podoba svojih staršev Dorothy L. Nolte, Rachel Harris