Želja po reševanju težave

Če želimo ozdraviti naše stanje, se moramo začeti zavedati vzorca, ki je skrit globoko v nas.

Morda začnemo ta vzorec omenjati, se pritoževati nad njim, ali ga začenjamo prepoznavati v drugih ljudeh. Nekako priplava na površje naše pozornosti in z njim začnemo vzpostavljati odnos. Pogosto privabimo učitelja, prijatelja, delavnico ali knjigo, ki začne v nas prebujati nove pristope k reševanju naše težave.

Na to prvo stopnjo se pogosto odzovemo tako, da se nam pristop zdi neumen ali da nima smisla. Morda se nam zdi preveč preprost ali nesprejemljiv za naš način razmišljanja, tega nočemo storiti ali pa se upiramo z vsemi silami. Morda nas misel, da bi to storili, celo razjezi. Takšen odziv je zelo dober, če lahko razumemo, da gre za prvi korak v našem procesu zdravljenja. Ljudem povem, da je vsaka takšna reakcija, ki jo morda čutijo, dobrodošla, saj jim pokaže, da se je proces spreminjanja pričel, čeprav še ni končan. Proces se začne v trenutku, ko začnemo razmišljati o tem, da bi nekaj spremenili.

Nepotrpežljivost je le druga oblika upora. To je upiranje učenju in spreminjanju. Če zahtevamo, da je stvar opravljena v trenutku, si ne damo časa, da bi se naučili lekcije, povezane s težavo, ki smo jo ustvarili.

Če želite priti v drugo sobo, morate vstati in hoditi korak za korakom v tej smeri. Če boste le sedeli na stolu in vseeno zahtevali od sebe, da se preselite v drugo sobo, ne boste prišli nikamor. S počutjem je enako. Vsi bi radi, da bi naša težava izginila, nočemo pa opraviti malih stvari, ki bi pripomogle k rešitvi problema.

Nekoč pa vseeno pride čas, ko se zavemo, da smo sami odgovorni za to, da je problem sploh nastal. Ne govorim o tem, da bi nas morala peči vest, da smo ,slabi’, ker smo, kjer smo. Govorim o tem, da bi se morali zavedati ,moči v nas’, ki vsako našo misel preobrazi v dejanje. Doslej smo to moč pogosto uporabljali nezavedno in ustvarjali dogodke, ki si jih nismo želeli. Nismo se zavedali, kaj počnemo, ker tega nismo čutili in nismo zaznali dejanja, temveč smo začutili le posledice.

Ko se zavemo svoje odgovornosti, se začnemo zavestno učiti, kako to zavedanje uporabljati tako, da nam bo koristilo.

Aleš Ernst, avtor AEQ metode in avtor AEQ dihanja

Preberite še:

Morda začnemo ta vzorec omenjati, se pritoževati nad njim, ali ga začenjamo prepoznavati v drugih ljudeh. Nekako priplava na površje naše pozornosti in z njim začnemo vzpostavljati odnos. Pogosto privabimo učitelja...