Ljudje imamo univerzalni odziv na poškodbe: zategnemo se. Ta reakcija se pojavi od dojenčkov do odraslih, tudi pri živalih. Reakcija je pri vseh podobna: zvijemo se, da bi se zaščitili in izognili bolečini. To se zgodi zato, ker naši možgani začutijo bolečino in povzročijo mišično krčenje, saj imajo pokrčene mišice med drugim vlogo varovanja poškodovanega dela telesa, ker zmanjšujejo spontanost in avtentičnost čutenja. Vsi smo že doživeli ta proces, najbrž pa se nismo zavedali, da ga nadzorujejo možgani in da lahko postane kroničen in nezaveden.
Posledice neupoštevanja bolečine
Pogosto se ob kroničnih bolečinah obrnemo na kiropraktike, maserje, pomislimo na akupunkturo, fizioterapijo, kirurgijo. Pomembno se je zavedati, da se ti zdravstveni strokovnjaki običajno ne ukvarjajo z izvorom naših težav, pač pa po najboljših močeh zdravijo z generičnimi metodami, ki niso prilagojene našim specifičnim težavam. Vzrok in napetost tako ostajata, bolečina se čez čas vrne v močnejši obliki ali pa se razširi na drugo lokacijo. Če izvora bolečine ne odpravimo čas nanjo vpliva na način, da jo še poveča in poslabša. To zahteva krepitev senzorne ločenosti zavesti od telesa, ker nam le to omogoča nadaljevanje življenja brez poglobitve v iskanje vzrokov neravnovesji in travm, na katere nas kronična bolečina vztrajno opozarja.
Včasih tudi ne storimo ničesar. Morda upamo, da bodo težave izginile same od sebe, morda ne verjamemo, da se jih da odpraviti, morda se zganemo šele takrat, ko položaj postane nevzdržen. Posledice so lahko hude: stalna bolečina in neizbežna degeneracija tkiva, izguba gibljivosti, prehitro staranje ter bistveno slabša kakovost življenja. Pogosto se nam v takem primeru obeta tudi srečanje s kirurgom. Toda vedeti moramo, da nič od tega – ne kiropraktika ali operacija in tudi ne naše neupoštevanje problema – ne more spremeniti varovalne reakcije možganov na stres v telesu, ki ga je povzročila poškodba fizična ali čustvena. Ta pristop večinoma izvira še iz otroštva, ko so nam starši kazali, kako ravnati pri akutni bolečini. Popihaj, objemi in počakaj, da mine. Do poroke bo že dobro so rekli. Pri akutni bolečini ta pristop deluje, ker točno vemo za izvor bolečine, saj se je ravno zgodil, ko smo se udarili, vrezali, opekli. Pri kronični bolečini pa tega ne vemo več, zato je pasivno čakanje, da mine neučinkovito, vodi v to, da bolečina izzveni in se nato čez čas vrne v močnejši obliki in se razširi na drugo mesto. Če nekaj delamo narobe, je najlažje to spregledati in se sprenevedati, a to nas ne odreši bolečih posledic.
Varovalna reakcija možganov
Poškodbe se zacelijo, reakcije podzavestnih delov možganov pa ostanejo, tudi več let po tem, ko poškodbe ni več. Mišična napetost je lahko v telesu prisotna tudi še več desetletij po poškodbi in kasnejšem celjenju poškodbe kot element obrambnega odziva telesa. Razlog za to so naši možgani, ki mišično napetost po poškodbi označijo za učinkovito varovalno reakcijo, zato ta postane del običajne podzavestne možganske funkcije. Hkrati pa ta varovalna reakcija ustreza tudi zavesti, saj se ji ni treba ukvarjati z iskanjem vzroka za problem, ki smo ga tako pometli pod preprogo. To je razlog, da bolečina, ki je našim mišicam in možganom že prešla v navado, ostane in se periodično vrača. Običajno, takrat ko je to najmanj primerno.
Zanimivo je, da je bolečina signal nereda in nemoči urediti nered v telesu in odnosih ter posledica možganske varovalne navade, ki ohranja mišice napete po poškodbi. Konstantno napete mišice pa postanejo utrujene in boleče. Če poškodbo odpravimo, pri tem pa se ne posvetimo odpravi preostale kronične mišične napetosti, ima to lahko usodne posledice. Težave lahko prehodno postanejo še večje. Razlog, da bolečina pride na površje, je splet številnih dejavnikov. To so lahko živčna napetost, neurejeni odnosi, nemoč, prekomerna športna aktivnost ali slaba drža, kar vse poveča obstoječo že prisotno mišično napetost zaradi omenjenega obrambnega mehanizma telesa. Dodaten oteževalni dejavnik so sklepi in mehka tkiva, ki zaradi konstantne napetosti in pritiska napetih mišic degenerirajo, kar privede do artritisa, burzitisa, hernije diska, bolečine in togosti. Če ne poiščemo trajne rešitve za tovrstne bolečine, lahko to dolgoročno vodi v: – kronično idiopatsko bolečino, – degeneracijo tkiv, – izgubo gibljivosti in – prehitro staranje.
Dokončno jo lahko odpravimo z izobraževanjem na področju AEQ metode, ki nam omogoči prekiniti »napetost iz navade in zaščite pred resnico v nas«. AEQ zmanjšuje senzorno ločenost telesa od zavesti in vam omogoči, da začutite, kaj vse se dogaja v vas in vam z dvigom čustvene zrelosti omogoči, da od začutenega in spoznanega ne pobegnete v kratkoročno blaženo nevednost, temveč sprejmete dejstva stanja telesa, psihe in odnosov ter jih začnete urejati.
S pomočjo AEQ metode® se naučimo ponovno razumeti vzroke, prevzeti nadzor nad svojimi mišicami in gibi ter na ta način odpravljamo vzroke za boleč odziv telesa na poškodbo.
Da boste lahko proces odprave kroničnih bolečin in stanj izvajali primerno in učinkovito vam priporočam udeležbo na 30-dnevnem spletnem programu, ki ga začnem 7. 5. 2023. Več o programu lahko preberete na tej povezavi: 30-dnevni program.
Aleš Ernst, avtor AEQ metode in avtor AEQ dihanja
