Senzorno-motorna amnezija

Refleks ima, tako kot vsak biološki proces, čutno zaznavno in gibalno komponento.

Kadar nam preide v navado – postane nehotena reakcija -, to pomeni, da smo izgubili zavestni nadzor nad določenim gibom ali vrsto gibanja in zavedno ter čutno zaznavanje tega istega giba ali gibanja. Takemu stanju pravimo senzorno-motorna ali čutno-gibalna amnezija in je pri človeku vsesplošno prisoten pojav, ki nastane kot  posledica dolgoročne izpostavljenosti stresnim dejavnikom predvsem pomanjkanju časa in prevelikem pritisku ter odgovornosti. Neprestana izpostavljenost ponavljajočim stresnim dražljajem povzroči izgubo zavestnega nadzora nad večjimi sklopi mišičja v telesu. Pogosto do največje izgube nadzora pride pri mišičju osrednjega dela telesa, med medenico in prsnim košem. Ko pa postane senzorno motorična amnezija premočno aktivirana se želja po pendikulaciji vedno manjša in počasi izgine.

Continue ReadingSenzorno-motorna amnezija

Refleks zelene luči

Sprožitev refleksa zelene luči aktivira mišice zadnje strani telesa, ki opravljajo raztezanje.

 Telo poprime držo vojaka, pripravljenega za akcijo in spremembo. Hrbet se usloči, ritne in zadnje stegenske mišice in meča napnejo, ramena potegnejo nazaj, glava dvigne. Običajne težave, ki jih povzroča refleks zelene luči, so: išias, bolečine v spodnjem delu hrbta, bolečine v vratu in ramenih, hernije diska in bolečine v čeljusti ter napetostne glavobole, če naštejem samo najbolj pogoste. Veliko število odločitev, pretiran občutek odgovornosti ter čebelnjak v glavi so tipične lastnosti ljudi, ki imajo aktiviran refleks zelene luči. Običajno nekam hitijo, opravljajo delo ter sprejemajo odločitve namesto drugih, tudi ko jim to ni potrebno. Če nimajo kaj početi, imajo močan občutek krivde. Podzavesten, stalno aktiviran refleks zelene luči jih sili v nenehno akcijo.

Continue ReadingRefleks zelene luči