Boriti se proti bolečini prinese le še več bolečine

Poveča se zavesten nadzor in učinkovitost; pravilneje začnemo uporabljati lastno energijo in čas. Le vztrajno, zavestno, pozorno in radovedno raziskovanje in iskanje lažjega načina izvajanja giba in učinkovito izražanje čustev bolečino odpravi in spremeni mišljenje.

Continue Reading Boriti se proti bolečini prinese le še več bolečine

Povratek in vzdrževanje vrhunske forme

Z dvigovanjem telesnih sposobnosti se povečuje uporaba avtomatizacije, z več avtomatizacije se zmanjšuje zavestna kontrola nad gibanjem. Manj zavestne kontrole nad gibanjem zmanjšuje občutek in nadzor nad mišicami in propriocepcijo telesa. Zato se povečuje podzavestna kontrola nad mišicami ter s tem vedno večja in trajna napetost teh mišic. S tem se poveča utrujenost, občutek šibkosti in slabša koordinacija gibov kot tudi sodelovanja med agonisti in antagonisti.   Tako zmanjšujemo učinkovitost giba kot tudi gibanje v celoti. Športnik porabi vedno več energije za isto gibanje. Zmanjša se sposobnost koncentracije, hitrost percepcije in reakcijski čas na spremembe, ki zahtevajo zavestno reakcijo. Nekaj časa se zmanjšanje učinkovitosti uspešno nadomešča z več kondicije, moči, vadbe, refleksnih reakcij in kompenzacijo skozi vedno bolj napačno uporabo sklepov in mišičnih skupin v rokah, nogah in vratu.

Continue Reading Povratek in vzdrževanje vrhunske forme

Raztezanje vs pendikulacija

Osrednji živčni sistem nadzira delovanje mišic s signali, ki do njega pridejo iz mišic. Ko se gibljemo, možgani iz telesa nenehno prejemajo informacije o stanju v telesu in naši okolici. Na osnovi teh podatkov se oblikujejo ukazi, ki v mišice potujejo po motoričnem delu živčnega sistema. Ta senzorno motorična povratna zanka nam omogoča premakniti telo in izvesti željeno/potrebno gibanje. Skozi odraščanje se učimo gibe izvajati vse bolj kompleksno in s tem učinkovito ter v to vložimo (predvsem skozi igro) večino svojega časa in pozornosti. Tako postopoma razvijemo gibalno inteligenco, ki je odvisna predvsem od okolja, v katerem živimo, in navad, ki jih zaradi zahtev okolja pridobimo ter razvijemo.   Oseba, ki živi v okolju, kjer je neurejenost velika (divjina), možnost večopravilnosti nižja, odvisnost od lastnega telesa za preživetje pa visoka, bo imela bistveno višjo gibalno inteligenco in prilagodljivost.

Continue Reading Raztezanje vs pendikulacija

Vpliv dihanja na športne dosežke

Za dosego cilja se bo športnik podvrgel napornejšim treningom, posledice bodo bolečine ali  neprijetni telesni občutki. Ravnovesje med vadbo in treningom se bo porušilo in vloženemu naporu ne bo sledila učinkovitost. Zaradi prepričanja, da je bolečina potrditev za pravilnost treninga, mu ta ne predstavlja opozorila. Ko se ozre po drugih, vidi, da trenirajo enako, bolečina je normalna spremljevalka, torej ne vidi potrebe po spremembi. Kronične bolečine, obrabe in ponavljajoče se poškodbe se kopičijo. A to ne sledi premisi, da naj bi šport bil zdrav duh v zdravem telesu. Potreba super ega je prevelika, vpliv telesa na um premajhen.   Metoda AEQ vsebuje tudi način dihanja, ki izboljšuje športnikove sposobnosti in pozornost na gibanje.

Continue Reading Vpliv dihanja na športne dosežke

Izzivi modernega časa in AEQ metoda®

Spremembe v načinu življenja, ki so prišle z moderno dobo, so nastale predvsem zaradi izuma parnega stroja ter kasnejših, s tem povezanih izumov.   Z industrijsko revolucijo je razviti del planeta čedalje lažje spreminjal energijo lesa in fosilnih goriv v gibanje, ter bil tako manj odvisen od energije, ki jo je za opravljanje dela črpal iz hrane. Čedalje več dela je človek opravil s pomočjo strojev in naprav.   Ravno zaradi teh sprememb pri izkoriščanju energije so se zgodile postopne spremembe v zavesti človeka glede zavedanja pomena lastne energije. Pred industrijsko revolucijo je bilo za preživetje najpomembnejše biti gibalno dovolj učinkovit in sposoben s čim manj truda in čim več domiselnosti izvesti vse potrebno. Če je človek porabil več energije, kot jo je pridobili, je bil v velikih težavah in njegovo preživetje je bilo ogroženo.  

Continue Reading Izzivi modernega časa in AEQ metoda®

Kako se AEQ metoda® razlikuje od drugih pristopov

AEQ metodo® lahko primerjamo ali vzporejamo z drugimi podobnimi načini, kot so fizikalna terapija, masažna terapija, operacija, raztezanje, akupunktura in zdravljenje z zdravili.   • Temeljna razlika je tehnika pendikulacije oziroma učenje zavestnega daljšanja in krajšanja mišic. S pomočjo te tehnike vplivamo na možgane in si tako povrnemo zavestni nadzor nad mišicami in njihovo dolžino. Ponovno prepoznamo, kakšen je občutek, ko so mišice naravno napete, kar privede do olajšanja in poveča našo gibljivost, ravnotežje in koordinacijo.   • AEQ metoda® je aktivna oblika terapije, ne pasivna. temelji na povečanju občutka ter s tem nadzora nad mišicami in zavestnimi gibi.

Continue Reading Kako se AEQ metoda® razlikuje od drugih pristopov

Bolečina

Kaj je bolečina in kaj nam sporoča. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je bolečina opredeljena kot »neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca«, v drugotnem pomenu pa kot »občutek duševnega trpljenja«. Ker je lahko posledica telesnega ali umskega neugodja, je jasno, da sta zanjo dovzetna tako telo kot um. Pojavlja se v mnogih oblikah. Praska. Udarec. Zmečkanina. Obolenje. Moten spanec. Grožnja. Črvičenje v trebuhu. Otrplost v roki ali nogi. Včasih je bolečina izredno močna, včasih bolj blaga, vendar vedno čutimo, da je prisotna. Največkrat nam skuša nekaj dopovedati.   Včasih je sporočilo očitno. Želodec, ki nas boli med delovnim tednom, med vikendom pa z njim nimamo težav, lahko kaže na to, da bi morali zamenjati službo.

Continue Reading Bolečina

Sprememba in prehod

Sprememba je navadno tisto, kar želimo od drugih ljudi, mar ne?

  Sami se ne želimo spremeniti, čeprav pričakujemo, da se bodo vsi drugi, kar bi nato spremenilo naša življenja. Pa vendar je nujno, da vse spremembe, ki jih moramo izpeljati, izhajajo iz naše notranjosti. Sprememba pomeni, da se osvobodimo občutkov ločenosti, osamitve, osamljenosti, jeze, strahu in bolečine. Ustvarjamo življenje, v katerem se lahko sprostimo in uživamo življenje, kakršno se nam kaže – kjer vemo, da se bo najlepše izteklo. Lahko mislite na spremembo kot na notranje pospravljanje? Če vam uspeva sproti in po malo, bo sčasoma vse urejeno. Sploh vam ni treba postoriti vsega, da bi začeli opažati rezultate. Če se zmorete vsaj malce spremeniti, se boste prav kmalu bolje počutili.  

Continue Reading Sprememba in prehod

Čustva in AEQ metoda®

Veselje, radost, jeza, žalost, zaskrbljenost, strah,… čustva, s katerimi se odzivamo na dogajanja, ki se nam zdijo pomembna. In za vsa ta čustva lahko rečemo, da imajo telesno komponento, da se zrcalijo v telesu, vplivajo na teksturo mišic in njihovo napetost.

  Ko se sprožijo močna čustva, pride do fizioloških reakcij. Poveča se delovanje simpatikusa, pospeši se nam utrip, poveča tlak, hitreje dihamo, preplavi nas adrenalin, telo-mišice so pripravljene na aktivnost (boj, beg). Te spremembe pravzaprav omogočajo, da se človek uspešneje sooči z nastalo situacijo.

Continue Reading Čustva in AEQ metoda®

Kronična bolečina pripisana zobu časa

Ljudje kronične bolečine pripisujejo zobu časa in se izgovarjajo na staranje. A AEQ metoda®, metoda nežnih zavestnih gibov, tega pojma ne priznava, in na delavnicah razložim, kako učitelji AEQ metode® gibalne bolečine povezujemo s tako imenovano senzorno motorno amnezijo. Poglaviten razlog kroničnih bolečin je postopno slabšanje občutenja telesa, to pa je posledice večjih in manjših poškodb, stresa, skrbi, škodljivih vedenjskih vzorcev in napačnih prepričanj, ki nas omejujejo v lahkotnejšem delovanju in bivanju.   Mišice se zaradi senzorno motorne amnezije navadijo biti napete in take tudi ostanejo, ne glede na to, kako jih poskušamo sproščati. Namreč problem je, da jih ne sproščamo zavestno; običajno dolgoročno ne pomagajo načini, kot so raztezanje, masaža, kiropraktika in druge manualne terapije ter tablete proti bolečinam.

Continue Reading Kronična bolečina pripisana zobu časa