Refleks zelene luči

Sprožitev refleksa zelene luči aktivira mišice zadnje strani telesa, ki opravljajo raztezanje.

 Telo poprime držo vojaka, pripravljenega za akcijo in spremembo. Hrbet se usloči, ritne in zadnje stegenske mišice in meča napnejo, ramena potegnejo nazaj, glava dvigne. Običajne težave, ki jih povzroča refleks zelene luči, so: išias, bolečine v spodnjem delu hrbta, bolečine v vratu in ramenih, hernije diska in bolečine v čeljusti ter napetostne glavobole, če naštejem samo najbolj pogoste. Veliko število odločitev, pretiran občutek odgovornosti ter čebelnjak v glavi so tipične lastnosti ljudi, ki imajo aktiviran refleks zelene luči. Običajno nekam hitijo, opravljajo delo ter sprejemajo odločitve namesto drugih, tudi ko jim to ni potrebno. Če nimajo kaj početi, imajo močan občutek krivde. Podzavesten, stalno aktiviran refleks zelene luči jih sili v nenehno akcijo.

Continue ReadingRefleks zelene luči

Refleks rdeče luči

Refleks rdeče luči je nasproten refleksu zelene luči in je skupen vsem živim bitjem s hrbtenico.

 Služi kot obramba pred nenadno spremembo ali nevarnostjo. Ob nenadnem glasnem poku ali ropotu se aktivira in pokrči mišičje sprednje strani telesa. Trebušna mišica se skrajša, napnejo se prsne mišice, ki glavo potegnejo naprej, napnejo se notranje stegenske mišice, poveča se pritisk na mehur. Ob stalno prižganem refleksu rdeče luči postane drža starikava, nagnjena naprej, z grbo ter kurjim vratom. Dalj časa aktiviran refleks povzroči plitko dihanje, aritmijo, astmo, hemoroide, ploska stopala, migrene, zvonjenje v ušesih, težave s prebavo in presnovo, bolečine v ramenih, kolkih, kolenih in stopalih, občutek brezvoljnosti, žalost, depresijo in napetost ter utrujenost.

Continue ReadingRefleks rdeče luči

Refleks travme

Ta refleks nastane zaradi nesreče ali poškodbe, lahko pa tudi kot odgovor telesa na prežečo nevarnost.

 Velikokrat se pojavi kot posledica nesimetričnih obremenitev (natakarji) ali specifičnih adaptacij pri delu ali športu. Pri zlomu noge na primer se mišice na nasprotni strani trupa napnejo, da bi prevzele obremenitve namesto poškodovane noge. To se zgodi refleksno in trenutno. A še preden se noga pozdravi in gibanje normalizira, ta sprememba postane trajna ter preprečuje enakomerno obremenitev nog.Nagnjenost glave ali telesa na stran, različna višina ramen, različno razprte oči, šepanje ali neenakomerna dolžina koraka ter amplitude gibov rok pri hoji so prepoznavni znaki refleksa travme. Običajno si je človek, ki ga bremeni refleks travme, poškodoval roko ali nogo ali pa prejel močan udarec v bočno stran trupa. Zato se lažje obrne v eno stran kot v drugo, ko hodi, njegova stopala oddajajo različen zvok. Pri močnejši aktivaciji tega refleksa se oseba z obrazom preneha obračati k sogovorniku.

Continue ReadingRefleks travme

Glavobol

Obstajajo tri splošne kategorije glavobolov: napetostni (tenzijski) glavobol, sinusni glavobol in migrenski glavobol. Vse tri vrste sprožita dve stanji, ki privedeta do mišične napetosti, tj. poškodba in stres, in vse tri vrste glavobola je običajno mogoče odpraviti z nekaj obiski aktivne terapije AEQ metode®.

Preostanek tega članka obravnava mehanizme napetostnih in sinusnih glavobolov ter migren in opiše sredstva za njihovo sprostitev. Prosimo, upoštevajte, da glavoboli, ki izhajajo iz bolj resnih stanj, kot sta možganski tumor ali encefalitis, ne spadajo v nobeno od treh zgoraj omenjenih kategorij, zato zanje naslednji članek ne velja.

Continue ReadingGlavobol

Kolki, kolena in stopala

Stopalo in kolk delujeta hkrati. Kaj pa ima pri tem koleno? Koleno je sklep, ki ju povezuje in je gibljivo le v smeri naprej–nazaj, torej se ni sposobno zviti v kateri koli drugi kot. Če stopalo obrnemo v levo ali desno, se koleno ne premakne, je zaklenjeno; premakniti se mora kolk. Stopalo obračamo s kolkom, ki je s trupom povezan prek mišic trupa in hrbtenice. Hrbtenica je sestavljena iz 24 vretenc, ki se vsa obračajo in premikajo. Bolj ko čutimo, nadzorujemo in se zavedamo premikanja trupa in hrbta, bolj svobodno in pravilno lahko premikamo kolk, koleno in stopala. In obratno: manj kot čutimo hrbta, slabša kot je gibljivost trupa in bolj ko smo zategnjeni, bolj trdi in negibljivi so tudi nožni sklepi. Posledično so naše noge manj svobodne, manj učinkovite in manj primerne za opravljanje vsakodnevnih del in nalog.

Continue ReadingKolki, kolena in stopala