Pendikulacija

Za AEQ metodo® je značilna pendikulacija, s katero si povrnemo občutek za nadzor nad mišicami in izboljšamo določen gibalni vzorec.

Pendikulacija je aktivni pristop do reševanja izgube nadzora nad mišicami, napravimo jo v treh fazah. 

Prva faza: počasen gib v kontrakcijo

Ob počasnem gibu z občutkom napnemo mišice agoniste do te mere, da gib zavestno občutimo. S tem vzpostavimo nadzor nad tistimi mišicami, ki jih ne morem nadzorovati zaradi senzorno motorne amnezije. Pazimo, da napenjanje ni premočno. Opazujemo občutke ob premikanju. Zdaj je čas za drugo, najpomembnejše dejanje pendikulacije. 

Druga faza: sproščanje in podaljševanje

Continue ReadingPendikulacija

AEQ metodno® izobraževanje

AEQ metodno® izobraževanje je proces, ki širi razpon našega zavedanja in svobodne volje.

 Za začetnika klinične somatike velja Moshe Feldenkrais, s svojimi metodami pa so jo utemeljili in uporabljali Elsa Gindler, F. Mathias Alexander, Gerda Alexander in Thomas Hanna. Klinično somatiko uporablja množica sodobnih terapevtov. Tehnike AEQ metodnega® izobraževanja, ki jih poučujejo ti terapevti, so primerne za odpravo vseh oblik čutno-gibalne amnezije, vključno s paralizo. AEQ metodnega® izobraževanja se lahko lotimo z namenom, da bi odpravili senzorno motorno amnezijo, lahko pa se odločimo z njim ukvarjati celo življenje, da bi tako preprečili zdrs telesa v ponavljajoče vzorce, ki jih povzroča stres. Ne glede na razlog to izobraževanje poveča razpon aktivnosti, ki jih je sposobna naša soma, in izboljša njeno sposobnost zaznavanja.

Continue ReadingAEQ metodno® izobraževanje

Principi AEQ

Skozi večletno prakso opažam, da je 80 do 90 % kroničnim bolečinam vzrok senzorno-motorična amnezije (SMA). To je stanje, v katerem senzorno-motorični nevroni cerebralnega korteksa izgubijo del sposobnosti zaznavanja in nadzora skeletnih mišic. Senzorno-motorična amnezija ne nastane niti kot organska lezija v cerebralnem corteksu niti kot vidna poškodba mišično-skeletnega sistema. Pojavlja se kot funkcionalni primanjkljaj, ko se sposobnost cerebralnega korteksa za nadzor kontrakcij skeletnih mišic prenese v subkortikalne senzorno motorne povratne zanke. Te kronično ukazujejo dvig mišičnega tonusa nad realno potrebno raven v pretekosti sprogramirani ravni v 10 %, 30 %, 60 % tonusa. Hkrati pa cerebralni korteks v ustreznem razmerju izgubi zmožnost sprostitve teh mišičnih skupin, ki so v stanju SMA. Takim mišičnim skupinam tonus lahko zavestno dvigujemo, ne moremo pa jih sprostiti - znižati tonusa pod raven, ki jo določa subkortikalna senzorno povratna zanka. Tega se neposredno ne zavedamo, čeprav čutimo posledice povišanega povprečnega tonusa.

Continue ReadingPrincipi AEQ

Pravo učenje skozi AEQ vaje

Neuspeh ne obstaja, če ste se iz napake nekaj naučili in namenili spremeniti se. To imejte na umu in dosegli boste več. V bistvu boste lahko tako dosegli vse, kar si boste zamislili, kar je realno dosegljivo, če si boste za to le vzeli dovolj časa ter vložili primerno količino energije, pozornosti in znanja. Na ta proces glejte tako, da v življenu ne doživljamo neuspehov, ampak ustvarjamo rezultate, na katerih se potem učimo in spreminjamo na bolje. Če, na primer, večkrat zaporedoma vržete žogo na koš in zgrešite, niste neuspešni. Ustvarili ste rezultat. Vaš občutek neuspeha izvira iz tega, ker veste, da nekdo drug zna zadeti koš pri skoraj vsakem metu. V vaši stvarnosti pa žoge niste mogli vreči na koš drugače, kot ste jo, saj je vaš met rezultat trenutne gibalne inteligence in veščine. Dosegli ste merljiv rezultat. In potem lahko z metanjem prenehate ali pa znova poizkusite. Tudi če ste na koš metali še dvestokrat, še zmeraj niste neuspešni, marveč ste dosegli dvesto rezultatov. Bistveno za izboljšanje meta na koš ni samo število metov, temveč ali se pri metanju na koš učite ter opazujete in iščete načine, kako vreči na koš bolje, natančneje in pravilneje.

Continue ReadingPravo učenje skozi AEQ vaje

AEQ vaje®

Pri AEQ vajah® izboljšujemo povezavo um-telo, izboljšujemo občutek ter nadzor nad mišicami in iščemo najlažji trenutno možen način za izvedbo gibov ki jih vaja vsebuje. Bolečine ter gibalne omejitve običajno nastanejo zaradi premočne podzavestne blokade samoizražanja. Samoizražanje ki je mogoče samo skozi gibanje je skozi življenje potrebno imeti pod primernim samonadzorom, ki se ga učimo večino otroštva. Pogosto pa pride do ponavljajočih se situacij in travm, ki vodijo v nastanek značilnih vzorcev mišičnih napetosti potrebnih za dolgotrajnejši nadzor samoizražanja, ki se jih skozi čas vse manj zavedamo, a kljub temu vedno močneje vplivajo na naše gibanje, držo, odločitve in izražanje. Ko ti vzorci postajajo vedno bolj neustrezni in onemogočajo učinkovito gibanje izražanje ter življenje, običajno to neustreznost občutimo kot kronične težave in bolečine. Vzrok nam ni znan posledice pa še kako dobro občutimo. In taka stanja učinkovito ter zanesljivo odpravlja AEQ metoda® skozi razumevanje popačitve teh povezav in odzivov uma ter telesa na realnost.

Continue ReadingAEQ vaje®

Aktivno učenje AEQ metode pri učitelju 3. stopnje

S pomočjo AEQ metode® odpravimo senzorno-motorno amnezijo in se naučimo zavestno usmerjati telesne gibe; občutke ob gibanju se naučimo zaznavati do meje, ko jih lahko tudi nadzorujemo; razvijamo senzibilnost za čutenje telesa.

Za vse našteto se je kot najbolj učinkovita izkazala aktivna terapija AEQ metode®. Temelji na izkušnji sodelovanja med stranko, ko ta leži na mizi, in terapevtom. Terapija se začne s pogovorom: terapevt pomaga stranki poiskati najmočnejše podzavestne vzorce. Obenem se dogovarjata o protokolu terapije, ki je odvisen od trenutnega stanja stranke. Terapevt ji pomaga – jo vodi s svojima rokama in kasneje nadzoruje pravilnost gibov. Gibi so počasni, s pomočjo dotika terapevta stranka vedno bolj občuti, kako pomanjkljivo se zaveda gibov in motorike telesa. Namreč razlika med gibom, ki ga človek izvede, in gibom, ki ga je hotel izvesti, je posledica vpliva čutno-gibalne amnezije na t. i. čutno gibalno povratno zanko.

Continue ReadingAktivno učenje AEQ metode pri učitelju 3. stopnje