menu
TEŽAVE | Rehabilitacija poškodb in klinična somatika

Rehabilitacija poškodb in klinična somatika

 

13.2.2015

 

Nezgoda nikoli ne počiva, pravi pregovor. Nenadni in nepredvidljivi dogodki lahko botrujejo telesnim poškodbam – vse od zvina, odrgnin, ran in podobnih lažjih poškodb, do težkih, ki nam za vedno zaznamujejo življenje.

Glavna pozornost pri rehabilitaciji je namenjena zdravljenju in povrnitvi telesnih struktur v prvotno stanje, kolikor je pač to možno. Z zdravljenjem in oskrbo poškodb in ran se ukvarja travmatologija. Travmatologi poškodbe sanirajo po doktrini, pogosto so uspešni tudi pri zelo hudih poškodbah, ki bi v še ne tako oddaljeni preteklosti bile za pacienta usodne. Statistika kaže, da danes poškodbe predstavljajo petino vseh obolenj.

 

Nujno nadaljevanje zdravljenja težjih poškodb je funkcionalna terapija. Njen cilj je čimprejšnja in čim popolnejša povrnitev funkcije poškodovanega dela telesa in delovnih sposobnosti. Travmatologija in funkcionalna terapija pa se žal ne posvečata spremembam senzorno motornega sistema, do katerih pride zaradi poškodbe. Zaradi refleksa travme, ki ga povzročijo strah, bolečine in spremenjeno gibanje, poškodovani del telesa občutimo drugače in se zato tudi drugače gibamo. Tudi po zaključeni rehabilitaciji je občutek in nadzor nad telesom slabši in drugačen kot pred poškodbo. To vemo, smo pa tudi prepričani, da je tako stanje normalna in neizogibna posledica. In ravno to je poglavitni vzrok za bolečine, trganje, občutljivost na spremembe vremena, ki nas spremljajo še leta po poškodbi, četudi je bila ta uspešno sanirana.

 

Pri poškodbi ne pride samo do sprememb strukture telesa, s katero se ukvarja travmatologija, in do izgube gibljivosti, s katero se ukvarja funkcionalna terapija. Poškodba spremeni senzorno motorni odtis in občutek v možganih. Močna bolečina zaradi poškodbe in bolečina ob premikanju po poškodbi privedeta do sprememb v delih možganov. Improvizacije in adaptacije možganov in telesa pa ustvarijo nove gibalne vzorce in če to stanje traja dovolj dolgo, se spremeni center ravnotežja in zato gibi postanejo drugačni. Sčasoma to preobremenjuje določene dele telesa; posledice čutimo najprej na sklepih, pri gibanju smo manj zanesljivi ter bolj okorni.

 

Klinična somatika se lahko zelo uspešno vključi v rehabilitacijo, seveda pa je uspeh odvisen od vrste in resnosti poškodbe in naše zavzetosti. Ko je poškodba sanirana in niti v mirovanju nimamo več bolečin, vseeno vadimo klinično somatiko – terapija nam bo povrnila izgubljeni občutek za pravilni gib, okrepili bomo nadzor nad njim, se izognili nesimetričnosti, nestabilnosti in slabi gibljivosti. Za nadaljnje življenje je namreč zelo pomembno, da znamo razlikovati spremembe boljšega gibanja, kar šele lahko nadgradimo in se tako izognemo posledicam, ki bi se vlekle do konca življenja. Do težav, za katere mislimo, da so starostno pogojene, tako sploh ne bo prišlo.

 

Spremembe v možganih so možne samo ob zavestnem ponavljanju pravilnih gibov. Tudi tu velja, da se učimo na napakah. Zavestni nadzor nad določenim gibom nam omogoči razumevanje povezanosti vseh delov telesa. Izkoristimo torej vse možnosti, tako uradne medicine kot načinov, ki spadajo k alternativnim, a jih zlahka prepoznamo v okviru integrativne – združevalne medicine.

 

 

Izkušnja stranke po močnem udacu v koleno

 

Evo, meni se koleno oziroma vezi izboljšujejo. Zelo mi pomagajo vaje, ki si jih že manj prirejam. Prav tako se “ponovno učim” zavestno hoditi in prenašati težo na levo nogo, pa tudi avto lahko že vozim. Zelo zanimivo je bilo spremljati in zavestno opazovati, kakšne prilagoditve sem (je telo) naredilo v času takoj po poškodbi in kako so se ti vzorci utrjevali. Uf, kriza. In sedaj, ko poskušam spet normalno hoditi in gibati koleno (kar je še malo težko in ne gre še 100%) je prav tako zanimivo, kako hitro hoče telo avtomatično narediti “travmatični gib”. Lahko rečem, da mi ta nesreča krepi zavedanje lastnega telesa in zavestno gibanje ter spremljanje sprememb.

 

Trenutno imam še težavo sprostiti sprednjo stegensko mišico, predvsem takoj nad kolenom. Zavedam se, da je to povezano s strahom in šibkostjo. Namreč ker vezi še niso o.k., imam zelo šibek občutek stabilnosti kolena, prav tako pa me je strah bolečin v notranjosti kolena, če je do konca sprostim. Se mi je zgodilo, da sem malo pozabila in naredila hiter gib in me je usekalo tako, da sem videla zvezde. Sem zato včeraj šla v bazen in sem v vodi zelo zavestno in z občutkom hodila, kar je pomagalo.

 

LP, Petra

 

Rehabilitacija poškodb in klinična somatika

 

tel. : 00386(0)74990871
mail: info@aeq.si
YouTube Facebook