menu
TEŽAVE | Bolečine računalniške generacije

Bolečine računalniške generacije

 

6.3.2014

 

Vsak dan delam z ljudmi, katerih delo zahteva, da po osem ur dnevno sedijo sključeni nad računalnikom.

Večina pove, da zelo težko ves čas sedijo vzravnano: prej ali slej se zalotijo, da so nagnjeni naprej z obrazom daleč pred telesom. Takšna vsakodnevna prisiljena drža počasi a neizbežno obrablja telo in povzroča bolečine; pri zdravniku ponavadi slišimo, da so se pojavile degenerativne spremembe diskov v hrbtenici. Največja težava je sicer običajno to, da se počutimo veliko starejši in bolj utrujeni, kot ustreza naši dejanski starosti.

 

 

Drža računalniške generacije

 

Glava potisnjena nekoliko naprej in navzdol je znak poklicne deformacije, ki si jo delijo številni poklici: poznajo jo tajnice, učitelji, računovodje, študenti, računalniški programerji, novinarji in številni drugi. Pomembno se je zavedati, da je bolečina v vratu kot posledica naprej potisnjene glave sicer najpogostejša težava ljudi, ki veliko delajo z računalnikom, ni pa edina. Zaradi dolgotrajnega sedenja v nepravilnem položaju možgani preusmerijo tudi delovanje ostalih tkiv: da bi razbremenili obremenjene predele, možgani namreč prilagodijo našo držo in poravnanost telesa, to pa vodi v nepravilno gibanje, slabšo učinkovitost in večjo nevarnost poškodb ter povzroča trajne spremembe v mišicah in sklepih.

 

Za „pisarniško“ slabo držo so značilna dvignjena ramena, fiksirane lopatice, stisnjen trebušni predel, plitvo dihanje, prsni koš se počasi sesede navznoter, kolki so potisnjeni nazaj. Takšna drža je običajno povezana s staranjem, pri ljudeh s pisarniškim načinom dela pa se zaradi dolgotrajnega (dolgoletnega!) vztrajanja v nenaravnem položaju pojavi predčasno.

 

Tipičen izgled refleksa rdeče luči ki ga spodbuja in spremeni v navado pogosto delo z računalnikom :

 

Bolečine računalniške generacije 1

 

Primer pogrbljene drže. Preveč naprej potisnjena brada, grba v spodnjem delu vratu, pretirano napet spodnji del hrbta, ki mora obdržati pokončno držo. Težišče potinjeno naprej in pretiran pristisk na meča in sprednji dela stopal.

 

Refleks rdeče luči 1

 

Ker je telo izjemno prilagodljivo, se na slabo držo sčasoma navadimo. Telo počasi otopi za opozorila, s katerimi mišice in sklepi opozarjajo možgane na napačne gibe, in čez čas se ne počutimo več neudobno. Privadimo se sključenosti in otrdelih gibov, nevarnosti napačne drže pa se ne zavedamo več. Ko čez čas občutimo boleče posledice, jih ne znamo več povezati z dejanskimi vzroki.

 

Posledice dolgotrajne pisarniške drže vključujejo migrene, pekoče oči, plitvo dihanje, bolečine med lopaticami, bolečine v komolcih, sindrom karpalnega kanala, sindrom torakalnega izhoda, zvonjenje v ušesih, bolečine v čeljusti, bolečine v srednjem in zgornjem delu hrbta ter kalcinacije v ramenih, če omenimo le najpogostejše.

 

 

Z učenjem AEQ klinične somatike nad slabo držo

 

Naučiti se moramo bolje nadzirati svoje telo in um, da bo naše gibanje postalo bolj učinkovito in spet naravno. S pomočjo učenja AEQ metode bomo ponovno začutili vse svoje gibe in zaznali morebitne nepravilnosti v drži, jih sproti odpravili in poiskali bolj prijetne in zdrave položaje. Ker se bomo bolje počutili, se nam bo popravilo razpoloženje; zadovoljni bomo sami s seboj in s svojim delom, ki ga bomo odslej lahko opravili učinkoviteje, hitreje in bolje.

 

Takšno počutje pa človeka potisne navzgor, da se ponovno vzravna in zavzame držo zdravega, motiviranega in zadovoljnega človeka.

 

Aleš Ernst, učitelj AEQ metode, učitelj klinične somatike

 

Bolečine računalniške generacije 2

 

tel. : 00386(0)74990871
mail: info@aeq.si
YouTube Facebook