menu
OSNOVE KS | Spreminjanje uma

 

Spreminjanje uma, in ne ‘popravljanje’ mišic in strukture telesa

 

17.10.2014

 

Konvencionalni pristopi pri odpravljanju napak v telesu, ki jih občutimo kot kronične bolečine, omejitve gibanja ali kot neučinkovito gibanje, izhajajo iz strukture telesa ter spoznanjih o delovanju mišic in telesnih procesov.

 

Kemične spojine, ki spadajo v medicinsko doktrino, in krepitev mišičnih skupin ter največkrat dolgotrajni rehabilitacijski postopki pa so pogosto invazivni posegi v telo. Običajno prinesejo samo kratkotrajne spremembe na bolje ter dolgoročno slabšanje zdravja. Radi rečemo: kriva je genetika in spremembe na slabše so ”normalne in neizogibne”. Zgoraj napisanemu je skupno to, da v proces rehabilitacije običajno niso vključene spremembe zavestnega truda, da bi svoje telo občutili in razumeli, kako, kdaj in zakaj je prišlo do nepravilnega gibanja.

 

Imamo to svoje telo, ki nam je na razpolago od rojstva do smrti, toda žal mnogi znamo menjati nastavitve na svojem mobilnem telefonu veliko bolje, kot pa spreminjati gibanje – recimo načina hoje, ob katerem ne bi občutili bolečine v kolenu.

 

Zaradi prevelikega osredotočenja na tehnologijo in odvisnosti od nje, smo vedno slabši v razumevanju samega sebe ter postajamo vedno bolj odvisni od strokovnjakov, od katerih pričakujemo, da nam povedo, kaj je narobe z nami; namreč ne obstajata način niti naprava, ki bi jim lahko pokazala ali izmerila, kaj in kako čutimo sebe v svojem telesu. Klinična somatika nam tako pomaga vrniti sposobnost samoobčutenja, samopopravljanja, samoregulacije, samozdravljenja, samonadzora, ki so temelji delovanja vsake some v prostoru in času. Ravno te sposobnosti lastne some so nam omogočile obstoj in razvoj skozi evolucijo. Na teh principih temelji razvoj vsakega otroka. Otrok skozi odraščanje spreminja um in hkrati prilagaja uporabo mišic ter dodaja motorne sposobnosti, ki mu omogočajo nova spoznanja , znanja in razvoj inteligence ter čustev. Vsak od nas ve, na kako hiter, učinkovit, neboleč, trajen in zadovoljujoč način se razvija človek v obdobju otroštva. Žal pa ne vemo, da nam vsega tega s staranjem ni treba izgubiti: klinična somatika bi lahko mladostne sposobnosti ohranjala še leta po tem.

 

Kosti stojijo, kakor jih mišice vlečejo, in mišice vlečejo tako, kakor jim možgani ukažejo, ti ukazujejo na podlagi naučenega ter občutkov iz telesa!

 

Če se zavedamo tega vrstnega reda, nam je več kot očitno, zakaj je za veliko večino ‘težav’ boljši, učinkovitejši ter trajnejši pristop spreminjanje uma skozi učenje in zavedanje naših dejanj ter gibov, kot pa pripravljanje telesa brez sprememb v umu.

 

Kot prispodoba za boljše razumevanje je odlična naslednja stara tibetanska zgodba. Predstavljajte si svoje ideje želje in potrebe kot potnike v kočiji, konji, ki vlečejo, so kot mišice telesa, kočija je telo, naša pozornost in zavedanje sta kočijaž. Če kočijaž spi in potniki želijo priti vsak na svoj cilj, vlečejo konje vsak na svojo stran ter zelo težko in počasi prispejo na cilj, če sploh pridejo. Ko se pa kočijaž prebudi, lahko učinkovito vodi konje ter tako potnike hitro in učinkovito pripelje na cilj. Klinična somatika in somatske vaje veliko prispevajo k budnosti in usposobljenosti kočijaža kot tudi zanesljivosti kočije; poskrbijo, da so konji nahranjeni in spočiti, potniki pa pravočasno in varno na cilju.

 

Aleš Ernst, učitelj AEQ metode, učitelj klinične somatike

 

tel. : 00386(0)74990871
mail: info@aeq.si
YouTube Facebook