menu
OSNOVE KS | Entropija in smisel bolečine

Entropija in smisel bolečine

 

28.8.2016

 

Entropija (2. zakon termodinamike) je razpad sistema in kaos. Je časovno, gravitacijsko, evolucijsko pogojeno spreminjanje kompleksnega v enostavno.

Pomeni spremembo na slabše v manjšo urejenost in kompleksnost. Je tendenca k posplošitvi z zmanjšanjem razvejanosti in notranje hierarhije sistema do popolnega izenačenja z najnižjo vrednostjo (smrt). Večja kot je urejenost, manjša je entropija in obratno. Pri človeku se od spočetja naprej urejenost veča in s tem se veča prilagodljivost, uporabnost in kompleksnost. Večja kot je urejenost, bolj je ta kompleksnost uporabna.

 

Količina človekove energije, ki se ne more pretvoriti v delo, psihofizično neurejenost povečuje; povzroča bolezen, bolečino, izgubo volje do življenja, celo smrt. Je splošno prisotna ter vpliva nenehno. Človek lahko entropijo nadzoruje in bistveno upočasni, ne more je pa ustaviti. Upočasnitev lahko izvede samo z uporabo zavestnega dela uma, ki zna in more, ob učenju in raziskovanju, povečevati urejenost sistema. Zaradi močno spremenjenega načina življenja pa ima učenje vedno manjšo vlogo. Za raziskovanje je na voljo vedno manj časa ter domišljije, brez katere raziskovanje ni možno.

 

Da entropija ne bi imela na nas premočnega vpliva, si moramo prizadevati ohraniti obstoječe stanje oziroma ga izboljševati. Telesna higiena, pravilno prehranjevanje, zdravo oblačenje, urejanje obveznosti do ostalih, pospravljanje, vse to nam ohranja red v naši vsakdanjosti, urejenost pa je dobra za naše zdravje in dobro počutje. Telo se nenehno odziva tako na našo redoljubnost kot nerednost. Če se trudimo biti urejeni, na mnogih področjih lahko postajamo čedalje boljši. Modrost in izkušnje nam povečujejo izkoristek energije. Ker pa staranje količino proizvedene energije in sposobnost regeneracije zmanjšuje, je edini način za ohranjanje zdravja, s tem pa nenazadnje osebne svobode, nenehno učenje. Človek, ki nikoli ne izgubi svoje radovednosti, manj zboleva. Odsotnost bolezni pomeni manj bolečin in več veselja do življenja.

 

Glavna posledica zmanjševanja pomena učenja in tudi časa, ki ga v življenju namenimo učenju ter raziskovanju, je zmanjševanje sposobnosti daljšanja mišic. S tem se pospešeno zmanjšuje usklajenost krajšanja in daljšanja mišic, ko te izvajajo določen gib. Tako postopoma pride do povečane neurejenosti gibanja, dela in s tem življenja. Entropija čedalje močneje vpliva na naše počutje in sposobnosti. Na to smo najprej opozorjeni z nelagodjem in odporom. Če stanja ne uredimo, čedalje pogosteje, močneje in dolgotrajneje čutimo bolečino. Če dejanskega vzroka in namena bolečine ne poznamo, jo poizkušamo premagati, ignorirati ali izklopiti na najrazličnejše načine. Kratkoročno nam to tudi uspeva, zato glede pristopa do bolečine niti ne odkrijemo pomanjkljivosti in napačne logike. Postopoma se na bolečino navadimo, se z njo sprijaznimo in ustvarimo pogoje za nastanek kroničnih bolečin in z njimi povezanih močnih napetosti mišic, preobremenitev veznega tkiva, sklepov in skeleta. Napetost nam otežuje gibanje, užitek ob gibanju in znižuje kakovost življenja.

 

Iz navedenega lahko razumemo, da je funkcija bolečine v bistvu opozarjanje na entropijo ter nered, ki je v nas in okoli nas. Nerazumevanje te funkcije omogoča razvoj tehnologije, medicine in farmacije, kar nam lajša bolečine; da bi našli zanje pravi razlog, se največkrat niti ne potrudimo. Funkcija bolečine je primerljiva z opozorilno lučko na armaturi avtomobila. Opozori nas na sistemski nered in s tem usmeri našo pozornost, da uredimo težavo – sami ali poiščemo pomoč strokovnjaka.  A medtem ko pri avtomobilu funkcijo opozorilne lučke razumemo, kajti vemo, da ignoriranje ali tolaženje, da bo težava prešla sama od sebe, vodi v čedalje večjo neurejenost in nered z vedno dražjimi posledicami, pri sebi opozoril dostikrat ne prepoznamo. V preteklosti so imeli ljudje zaradi drugačnega načina življenja do bolečine popolnoma drug odnos, saj so vedeli, da dopuščanje neredu, na katerega je človek opozorjen, vodi v čedalje težje preživetje. V časih brez bolnišnic, lekarn, pokojnin in plačane odsotnosti zaradi nezmožnosti za delo je bila urejenost, vestnost in spoštljiv odnos do lastnega telesa nujen. in ne samo zaželen.

 

Telo je naš tempelj, ki mora biti čist in urejen. V nasprotnem kažemo slab odnos do samega sebe in temu primerno je tudi naše počutje. Bolečina je izjemen pripomoček za pravočasno opozorilo in je tudi svarilo pred še večjim neredom, ki sledi, če človek ne ukrepa. Kakovostnejše življenje zahteva določeno mero truda, vztrajnosti ter učenja. Raziskovanje človeku omogoča lažje in bolje urediti sebe in svojo okolico.

 

Entropija in smisel bolečine

 

tel. : 00386(0)74990871
mail: info@aeq.si
YouTube Facebook