menu
AEQ KLINIČNA SOMATIKA | Dobro je vedeti | Kako živimo danes

Kako živimo danes

 

27.2.2014

 

Sodoben življenjski slog je uničujoč, saj nas pripravi do tega, da se sprijaznimo s situacijami – z dolžnostmi zaposlenega moža oziroma urbane žene in matere –, ki nas izčrpavajo.

 

Ko v teh situacijah vztraja dovolj časa, se človek postopoma izčrpa onkraj meja vzdržljivosti. Mišične napetosti se stopnjujejo in začnejo ovirati prej lahkotno gibanje telesa, občutek telesne napetosti pa se prenaša nazaj v zavest in jo preplavi z neverbalnim alarmom tesnobe in bolečine.

 

Nevrofiziološke raziskave zadnjih nekaj desetletij so pokazale, da naše misli vplivajo na kakovost in učinkovitost našega življenja. Mišljenje je namreč aktivnost, pri kateri sodeluje celotni senzorično-motorični sistem, zato se način razmišljanja samodejno odraža v naši telesni aktivnosti. Če nas dan za dnem zaposlujejo iste tesnobne misli, s tem vsakodnevno sprožamo in stopnjujemo tudi telesne napetosti, prizadeti deli telesa pa zaradi tovrstne vsakodnevne zlorabe postajajo utrujeni in poškodovani.

 

Kadar se znova in znova vračamo k mislim o maščevanju, vsakič ponovno aktiviramo mišice in žleze našega telesa; kadar smo sami pri sebi vedno znova razočarani zaradi ene in iste stvari, s tem vedno znova kaznujemo tkiva našega telesa, dokler popolnoma ne popustijo; in ko se prepuščamo mislim ali spominom o bolečini, obupu, jezi ali strahu, s tem sami sebi zadajamo fizične rane in tavamo po poti samouničenja.

Nasveti, naj – če je možno – mislimo pozitivno, ne negativno, so zasnovani na močnih dokazih iz nevrofizioloških raziskav. Žal smo zaradi zahtev, s katerimi se soočamo, mnogi med nami redko v situaciji, ko bi se lahko posvetili pozitivnim mislim; sodoben način življenja je za večino temačna koprena, ki nas ovija celo življenje. Že nekoč preprosta naloga vzdrževati ekonomski in družbeni status povzroča danes mnogo več tesnobe, kot jo je pred komaj pol stoletja. Če imamo poleg službe vsakodnevno navado brati časopise in zvečer gledati poročila, nas to redno napolnjuje z zadostno mero razočaranja, zaskrbljenosti in slabih slutenj, zaradi katerih nakopičena mišična napetost v naših telesih ne popusti niti za trohico.

 

Za tovrstne težave ni enostavne rešitve in tudi rešitve, ki bi bila trajna, ni. Prvi korak je, da se težave zavemo in jo poskušamo razumeti. Proprioceptično zavedanje samih sebe nam v veliki meri omogoči razumeti, kaj se dogaja z nami in zakaj naše misli, kultura in individualni življenjski slog vplivajo na nas na takšen način na izrazito čustveni in fiziološki ravni. S tem, ko sami sebe razumemo in dojamemo tudi širše vidike svojega delovanja, pridobimo moč sami sebi pomagati. Na kulturo, v kateri živimo, nimamo velikega vpliva in tudi na razmere v službi ponavadi ne, toda zelo veliko lahko naredimo glede sebe in glede načina, kako ozaveščamo svoje izkušnje.

 

S tem zapisom o proprioceptični nepismenosti in nevrofizioloških raziskavah vzrokov, ki do te nepismenosti pripeljejo, sem želel zelo jasno pokazati, da z dnevnim izkustvom in usmerjanjem pozornosti lahko preoblikujemo celotno svoje bitje. Doslej smo se sicer osredotočali le na preoblikovanje naših gibov in misli v negativno oziroma napačno smer, toda naš senzorično-motorični sistem je enako sposoben tudi pozitivnih in za nas poživljajočih prilagoditev. Za razliko od družbe in kulture sami sebi lahko pomagamo: z lahkoto, s katero smo se zapustili in izgubili nadzor nad svojim telesom, lahko tudi ponovno prevzamemo nadzor nad svojim senzorično-motoričnim napredkom. Vse, kar potrebujemo, so navodila, kako to storiti, da si lahko nato utremo pot skozi labirint.

 

Gre preprosto za učenje – učenje vzorcev, ki so lažji in bolj učinkoviti – in za odvajanje – odvajanje od vzorcev, ki nam povzročajo bolečino in so neučinkoviti.

 

Aleš Ernst, učitelj AEQ metode, učitelj klinične somatike

 

tel. : 00386(0)74990871
mail: info@aeq.si
YouTube Facebook