menu
AEQ KLINIČNA SOMATIKA | Dobro je vedeti | Iznajdljivost in prilagodljivost

Iznajdljivost in prilagodljivost

 

22.9.2015

 

Problem se pojavi, ko je treba doseči neki cilj, pa pot do njega ni lahka. Problem ustvari kaka težava, kaka zapreka. Kjer je pot do cilja lahka in gladka je brez problemov. Problema ni če se na primer učimo pesmi na pamet. Problem se pojavi, če je treba po svoje povedati pesem, katere vsebina ni povsem jasna. Problema ni, če je pot do cilja velikokrat izvajana, utrjena. Problem se pojavi v novih, poprej nedoživetih situacijah, v katerih se je treba znajti.

 

Problem zmoremo rešiti le, če spoznamo, uvidimo sredstvo, način in pot, ki vodi do njegove rešitve. Še prej je treba spoznati v čem je problem. Ob vsakem problemu poiščemo in izpostavimo podatke iz katerih je treba izhajati. Te podatke je treba razumeti, za to razumevanje pa je potrebna neka izkušenost. Lahko se zgodi, da je ta izkušenost nepopolna; v takem primeru nastopi problem. Tudi če so vsi podatki znani, se lahko zgodi, da ni jasen odnos med njimi in ciljem. Ta odnos je treba spoznati ali ga vsaj zaslutiti, nato pa iskati rešitev. Iskanje rešitve je najprej opiranje na prejšnje izkušnje. Človeku pride na um kak podatek, kaka metoda, kak način primerja ali poveže ga s tistim kar doseganje cilja zahteva ter ga zavrže, če ne pripomore k rešitvi.

 

Reševanje problemov je največkrat naporno delo. Težavnost je temeljna lastnost problemov. Z njo se problem tudi začne. Zato je prva in glavna naloga vsakega reševanja problemov: biti moramo zavestni in vztrajni. Velikokrat se moramo pri reševanju problema neprestano vračati na začetek z vprašanjem: kaj je cilj, ki ga želim doseči in kako lahko to najlažje dosežem?

 

Najpogostejša ovira pri reševanju problemov je čustvena in/ali fizična senzorno motorna amnezija, ki povzroča okorelost, togost, pomanjkanje gibčnosti prilagodljivosti in iznajdljivosti. Dostikrat se nam zgodi, da izhajamo iz nekega vzorca, iz katerega ne moremo , gibi so podzavestni in avtomatizirani. Sučemo se okoli ene navade giba, ki nam ne da, da bi poiskali drugega boljšega. Tisto, kar nam prvo pride na um, ima praviloma največjo asociativno moč in nas ovira pri iskanju drugih poti. Zato je bolje, da se ne zadržujemo dolgo pri eni ideji, pri enem ”ključu”, pri eni navadi, če nas ta ne pelje do rešitve. Napravimo kratek odmor, nato spet začnemo, morda spet z vprašanjem: kaj je cilj, ki ga želim doseči in kako lahko to najlažje dosežem?

 

Iznajdljivost pri iskanju rešitve pomeni ”odprto” zavest za vse tisto, na kar bi utegnili naleteti ko bi uporabljali um. Ni se treba otepati idej, ki se zdijo na prvi pogled nesmiselne. Preizkušanje in testiranje bo izločilo napačne rešitve drugo za drugo. Okorelost zaradi senzorno motorne amnezije izvira največkrat iz podzavestnih navad , iz poprej naučenih obrazcev, iz pridobljenih navad, kako gibe izvajamo in razumemo.

 

Motnje, ki izvirajo iz okorelosti duha, nastajajo zato, ker so se poprej zavestno naučeni in učinkoviti gibi in obrazci z navado mehanizirali in jih sedaj dobesedno in šablonsko prenašamo na novi situacijo, na nov cilj. To se dogaja zlasti tedaj, če je nov cilj na pogled, po obliki, po splošnem vtisu, po atmosferi in kontekstu, v katerem je dana, podobna nalogam, ki se rešujejo z uporabo nekega nam dobro znanega vzorca ali šablone.

 

Zavestni ljudje z manj senzorno motorne amnezije v takih primerih lažje in hitreje rešujejo probleme in pridejo do zastavljenega cilja prej, kakor trdi okoreli ljudje z veliko senzorno motorne amnezije.

 

A.E.

 

Iznajdljivost in prilagodljivost-clanek

 

tel. : 00386(0)74990871
mail: info@aeq.si
YouTube Facebook