menu
AEQ KLINIČNA SOMATIKA | Pogosta vprašanja | Možgani imajo sposobnost spreminjanja skozi učenje

Možgani imajo sposobnost spreminjanja skozi učenje

 

10. april 2014

 

Danes vemo, da so možgani prilagodljivi in se razvijajo celo življenje. Človeški možgani se odzivajo in določajo spremembe v načinu življenja od otroštva do starosti.

 

V možganih vsakega izmed nas se med živčnimi celicami bije nenehen boj za prevlado. Spretnosti, ki jih redno razvijamo (kolesarjenje, ples, pletenje, uporaba tujih jezikov ipd.), imajo v možganih svoj skupek živčnih celic, ki skrbijo za to, da smo v nečem dobri. Med živčnimi celicami v možganih in denimo našimi nogami, ki plešejo, poteka nenehna komunikacija: možgani vodijo noge v pravilne korake, informacije iz nog se shranjujejo v možgane. Če to povratno zanko prekinemo in določeno spretnost nehamo razvijati, ta ne le zakrni, pač pa se tudi del možganskega zemljevida, ki ji je bil prej namenjen, preusmeri v druge spretnosti, ki se jim posvečamo bolj redno.

 

Če se kdaj vprašate: “Kako pogosto moram vaditi francoščino (ali kitaro ali delati matematične naloge), da bom res dober?”, se pravzaprav sprašujete o spreminjajoči se naravi možganov, ki deluje po načelu tekmovalnosti (ang. competitive nature of plasticity). Dejansko vas zanima, kako pogosto morate izvajati določeno aktivnost, da del možganskega zemljevida, namenjen tej aktivnosti, ne bo zasedla kakšna druga. Namreč, bolj intenzivno ko vadimo določeno spretnost, večji del možganskega zemljevida zaseda.

 

S tekmovalno naravnanostjo prilagodljivih možganov (ang. competitive plasticity) lahko pojasnimo tudi nekatere omejitve pri odraslih. Pomislite, kako težko se večina odraslih uči tujega jezika. Običajna razlaga je, da do težav prihaja zato, ker se je ključno obdobje za učenje jezikov že končalo in so naši možgani v odrasli dobi preveč togi, da bi se njihova struktura še lahko spreminjala v večjem obsegu. Toda odkritja o tekmovalno naravnani prilagodljivosti možganov so pokazala, da je resnica malenkost kompleksnejša. Več, ko uporabljamo materni jezik, bolj se s starostjo krepi njegova prevladujoča vloga na zemljevidu možganov, namenjenemu jezikovni kompetenci. Ravno zato, ker so naši možgani prilagodljivi – prilagodljivost v eno ali drugo smer pa je posledica boja za prevlado med aktivnostmi oziroma skupki živčnih celic, ki nam pomagajo izvajati te aktivnosti –, se zelo težko naučijo tujega in izvijejo iz primeža maternega jezika.

 

Toda, če je temu res tako, zakaj se tujega jezika v mladosti naučimo toliko lažje? Ali takrat tovrstne tekmovalnosti ni? Pravzaprav ne. Če v za to ključnem obdobju otroštva učenje dveh jezikov poteka hkrati, se v možganih izgradijo trdni temelji za oba. Posnetki možganov so namreč pokazali (tako raziskovalec Merzenich), da pri dvojezičnih otrocih zvoki obeh “prvih” jezikov sestavljajo veliko skupno področje zemljevida možganov, svojevrstno zvočno knjižnico obeh jezikov.

 

S tekmovalno naravnanostjo prilagodljivih možganov lahko pojasnimo tudi, zakaj se je tako težko odvaditi oziroma “odučiti” slabih navad. Večina si nas možgane predstavlja kot posodo, toda dejansko gre bolj za zemljevid. Ko počnemo kaj, kar je za nas slabo, se tej “slabi” aktivnosti dodeli določen skupek živčnih celic na zemljevidu možganov. Ko nam to slabo početje prehaja v navado, zaseda vedno večji del možganskega zemljevida ter tako preprečuje, da bi se ta del možganov usmerili v “dobre” navade. Zato je “odučenje” pogosto mnogo težje od samega učenja, učenje v zgodnji dobi otroštva pa toliko pomembnejše; najbolje je že zgodaj zgraditi prave temelje, še preden slabe navade dobijo konkurenčno prednost.

 

Odlomek iz knjige ” The Brain that Changes Itself ” Norman Doidge

 

Iz odlomka lahko razumemo, kako deluje AEQ klinična somatika™ in zakaj je dobro vaje delati vsakodnevno.

 

tel. : 00386(0)74990871
mail: info@aeq.si
YouTube Facebook