menu
AEQ METODA | Aleš Ernst, učitelj AEQ metode

Aleš Ernst, učitelj AEQ metode 5. stopnje

 

Rodil sem se 3. oktobra 1971, stanujem v Brežicah, imam in dva otroka. Sem samostojni podjetnik in od leta 1993 lastnik trgovine s kolesi, poleg tega sem terapevt klinične somatike. V otroštvu sem imel precejšnje težave z motoriko, stabilnostjo in gibljivostjo pri telesni vzgoji. Kolo sem se naučil voziti šele pri 15 letih, a sem kmalu začel intenzivno kolesariti ter se udeleževati kolesarskih maratonov. Ves ta čas sem kolesa tudi popravljal. Z leti sem servis koles razvil v eno najbolj prepoznavnih kolesarskih trgovin v Posavju, a tudi na Hrvaškem.

Aktivno sem kolesaril, tekel, plaval in dvigoval uteži. Sčasoma se mi je v levem kolku pojavila bolečina in se razvila do nevzdržnosti. Ob tem moram povedati, da so mi v otroštvu postavili diagnozo krajše desne noge, temu primerno se mi je slabše razvila desna stran telesa. Zaradi čedalje močnejših bolečin sem prenehal kolesariti ter se preusmeril v dvigovanje uteži in ketlebelov. Pridobil sem ustrezne certifikate ter stranke poučeval o pravilnem delu in gibanju pod obremenitvijo. Ob tem sem začel opažati pomanjkljivosti lastne gibljivosti in probleme strank, ki so jih doživljale pri kolesarjenju ali dvigovanju uteži.

 

Vaje raztezanja (strečing) niso bistveno spremenile moje gibljivosti, težave so se celo stopnjevale, v to vložen čas pa slabo vračal. Opazil sem tudi, da se bolečina v kolku, ki se je sprva, ko sem zamenjal šport, umaknila (spremenjen način gibanja), ponovno vrača. Zato sem poiskal medicinsko pomoč, vendar me razlaga vzrokov neznosnih bolečin in ponujene rešitve niso prepričale. Fizikalna terapija, utrjevanje mišic, delo z elastikami, masaže, kiropraktika ter ure meditacij niso imele bistvenega učinka – navadil sem se na življenje z bolečino.

Šele kasneje, ko sem začel poglobljeno iskati možne vzroke, sem naletel na razlage delovanja telesa in uma v luči ‘somatike’ Thomasa Hanne in ugledal možno rešitev za svoje probleme brez invazivnih posegov v telo. Ob branju knjige Marthe Peterson in dopisovanju z njo sem počasi dojel, kaj je pravi razlog moje krajše desne noge in zakaj imam tako trdožive bolečine v levi nogi. Že po nekaj dnevih izvajanja osnovnih vaj sem opazil neverjetno izboljšanje; zato sem želel več. Sledilo je učenje klinične somatike pri Marthi Peterson ter drugih strokovnjakih sorodnih področij. ‘Somatski pogled’ na delovanje uma in telesa mi je omogočil boljšo razlago za vzroke težav, ki so me pestile mnogo let.

 

Posebno mesto v mojem življenju in levji delež za moj razvoj v terapevta klinične somatike ima moja žena Vesna Cijan. Dela Martina Kojca, Napoleona Hilla, Louise Hay, Susan Jeffers, Gabriele Stöger in drugih ter najini pogovori o prebranem med dolgimi sprehodi ali opazovanju narave z najine terase so nama odstirali najine notranje svetove. Vse to mi je omogočilo klinično somatiko razumeti bolj pravilno. Strankam zato laže pomagam tudi s pogovorom in nasvetom, in ne le z vajami in terapijami. Brez teh spoznanj moje delo ne bi bilo tako uspešno, saj je danes svet okoli nas bistveno drugačen, kot je bil pred 50 leti, ko je Thomas Hanna razvil to metodo. Današnji človek ima težjo nalogo: ni mu lahko obdržati zavestnega nadzora nad sabo. Tudi sam pristop in delo somatskega učitelja sem skozi prakso ter pogovor z Vesno bistveno dodelal in prilagodil sedanjem času. Brez nje ne bi bil to, kar sem, ne bi zbral dovolj poguma za delo z ljudmi. Moja samopodoba je bila namreč polna strahov, očitkov in napačnih prepričanj. Ob njej sem dojel, da je vse v naši glavi, tako kontrola nad telesom kot tudi nad umom. Strah me je samo oviral, da bi živel svoje sanje. Spoznal sem, da je smisel življenja spoznanje, kaj si želim, kako znam do tega priti in to obdržati.

 

Hvala ti Vesna!

 

 

Od klinične somatike do AEQ metode

 

Kako vaje klinične somatike učinkujejo na živčno-mišični sistem, sem se imel priložnost podučiti ob nekajletnem delu s strankami. Ob aktivnih terapijah s somatskimi vajami so se mnogim zgodile znatne spremembe in izboljšanje življenja, in vendarle so se dobrodejni učinki pri večini obdržali le nekaj mesecev. Sčasoma so se vrnili v prejšnje stanje in somatske vaje izvajali le občasno, ko je bolečina postala preveč moteča.

 

Ob proučevanju različnih področij fizike in človeškega gibanja sem čedalje bolje razumel, da se je življenje zadnjih nekaj desetletij izjemno pohitrilo in da je temu primerna manjša sposobnost zbranosti in prilagodljivost človeka, ki živi hitro življenje, kar omogoča tehnologija. Za tak način življenja potrebujemo veliko energije, a tudi naprave, ki delo opravljajo namesto nas ter nam tako prihranijo čas.

Medtem ko izrabo časa odmerjamo racionalno, pa tega ne delamo glede izrabe energije. Naše telo se je skozi evolucijo ter boj za obstanek razvijalo ob pomankanju in boju za energijo. Čas ni bil bistven, danes pa živimo, kot da bi se venomer vozili po avtocesti, kar nam omogoča prihranek časa, hkrati pa pomeni tudi večjo porabo goriva (energije) ter večjo obrabo. Obenem je prilagodljivost, to manipulacijsko polje, ko se zgodi nekaj nepredvidljivega, manjša. Ko je treba z avtoceste zaviti na makadamsko pot in voziti zlagoma, smo zmedeni in negotovi. Skorajda pod stresom, čeprav smo milijone let preživeli in se v neprilagojenem sovražnem okolju celo razvijali.

 

Ugotavljam, da nas hitrost ubija – dobesedno ali posredno -, nas dela napete, trde in toge. Nastaja bolečina, ki opozarja na neučinkovitost ter entropijo.

 

Dojel sem, da standardne somatske vaje premalo vplivajo na to, da bi stranka upočasnila svoje življenje, ji ne postavijo dovolj ovir, da bi morala razmišljati, kako se giba, kako nekaj počne ter kako bi morala vajo pravilneje izvesti.

Temeljni namen AEQ metode je, da si vzamemo čas in opazujemo, kaj počnemo ter iščemo boljšo rešitev. Boljša rešitev je tista, kjer z manj truda (energije) naredimo enako ali več kot prej. Povedano drugače: dvakrat premisli, enkrat naredi. Kot če bi z avtoceste zavili na poligon spretnostne vožnje.

 

Bolj kot vemo, kaj počnemo, bolj lahko povečamo občutek zavedanja, s katerim dobimo več nadzora. To omogoči več usklajenosti, kar vodi v večjo učinkovitost. Ta pa vedno dobro dene, saj omogoči povrnitev, ohranitev in izboljšanje lahkotnega gibanja, ki je pogoj za lepa, neboleča in samostojna zrela leta.

 

Aleš Ernst, Učitelj klinične somatike, Učitelj AEQ metode.

 

Aleš Ernst

 

Foto: Primož Korošec za Goodlife

Aleš Ernst CSE, učitelj AEQ metode, učitelj klinične somatike

 

tel. : 00386(0)74990871
mail: info@aeq.si
YouTube Facebook