menu
IZKUŠNJE | Mnenja strank

Mnenja strank

 

16.10.2014

 

Delavnica v Dvorski vasi je bila – ODLIČNA!

Popolnoma drugače je somatske gibe izvajati doma, sam s seboj, ali pa ob Aleševih skrbnih navodilih ter pod skrbnim očesom njegovih pomočnikov. To je priložnost, da misli usmeriš le v gib, ne razmišljaš o tem, kaj piše v knjigi, kaj je potrebno storiti, samo poslušaš glas… in svoje telo. Napredek pri izvajanju somatskih vaj je ob novih spoznanjih, ki jih na vodenih delavnicah pridobimo v skoncentrirani obliki, opazen. Izjemen doprinos imajo tudi individualne aktivne terapije. S tem vsakodnevno “igranje” z lastnim umom in telesom postaja vse prijetnejše in lahkotnejše. Občutki napetosti v telesu se, ob počasi, a vztrajno spreminjajočih se vzorcih vsakodnevno izvedenih gibov, manjšajo, s tem pa se blaži tudi bolečina. Posledično se v človeški glavi pojavljajo veliko bolj optimitične misli, krepi se samopodoba, občutek, da ni pomoči in da si za “staro šaro” kljub neševilnim letom, izginja…

Spoznavanje in redno izvajanje somatskih gibov daje človeku največji motiv in gon, da se uči, pridobiva nova znanja in s tem moč, da sam svojemu telesu daje to, kar potrebuje, po čemer kliče, kar ga pomlajuje in osvobaja.

Teja Logar, zvesta in predana učenka

 

• Z AEQ klinično somatiko sem se srečala oktobra 2016, ko sem prišla na prvo aktivno terapijo k Alešu. Zadnja tri leta sem imela  stalne bolečine v križu, hrbtu, kolenih, kolkih, ramenih… skratka povsod. Obiskala sem veliko zdravnikov specialistov, ki pa niso našli prave diagnoze oziroma vzroka zakaj imam bolečine.

To obdobje me je prisililo da naredim spremembe v svojem življenju. Nisem vedela natančno kaj in kako. Odpovedala sem se svoji najljubši rekreaciji-hoji v hribe saj ni več šlo. V hrib še nekako a navzdol je bilo hudo trpljenje. Z branjem razne literature sem iskala kako odpraviti težave. Ni mi pomagala ne aktivnost, ne počitek, ne protibolečinske tablete.

Rešitve iz strani medicine ni bilo, razen te da pridno jemljem protibolečinske tablete. Zato sem vztrajno iskala rešitev v alternativi; razreševanje vzorcev, kiropratika, manualna terapija, masaže…vse je pomagalo a le za kratek čas.

Poleti 2016 sem izvedela za tebe Aleš, da izvajaš terapije, ki zanesljivo odpravijo bolečine. Resnično sem si želela zopet zaživeti brez bolečin, zato sem se prijavila na aktivne individualne terapije. Aleš mi je takoj odgovoril in mi dal prvi termin v oktobru. Na terapijo sem se odpravila brez velikih pričakovanj. Saj sem poskusila že toliko stvari, ki niso imele dolgotrajnega učinka, da me nič več ne be moglo preseneti.

Prva aktivna terapija me je zelo pozitivno presenetila in navdušila. Ob sprejemu daljši prijeten pogovor skozi katerega me je Aleš spoznaval in ob enem razložil, zakaj sem v takem stanju. Sledilo je aktivno delo, skozi katega sem začutila kako sem sprostila zakrčene mišice, za katere sem mislila da so sproščene. Z vsako ponovitvijo je bil gib večji in lahkotnejši. V možganih sem imela vihar. Ali imam res tako zakrčene mišice, kako da jih ne znam sprostiti, kako lahko samo z navodili katere mišice naj skrajšam in katere naj podaljšam, dosežem tak prijeten občutek in to brez naprezanja in bolečine. Počutje v mojem telesu med in po terapiji je bilo izjemno. Ne vem, kdaj sem se nazadnje počutila tako dobro. Juhu končno sem našla pravo stvar.

Sledilo je še nekaj obiskov do konca leta. Z vsako terapijo sem v svojem telesu začutila boljše počutje. Ob vsaki terapiji je Aleš poskrbel, da sem dobila vaje z jasnimi navodili za izvedbo, da sem jih doma raziskala, kako z čim manj truda in z čim večjo pozornostjo izvesti lahkoten gib. Kaj pomeni da v enaki meri na eni strani krajšamo in na drugi daljšamo mišice. Da bolečina pomeni nered v našem telesu, zato gib izvedemo samo toliko da nam je še prijetno in ne do bolečine.

Za vsa dodatna vprašanja, ki so se mi pojavila doma, pa mi je bil na voljo preko maila. Počutila sem se zelo varno in vse nejasnosti so bile takoj jasne, saj je Aleševa odzivnost res na mestu.

Pri sebi sem čutila velike spremembe na bolje, manj bolečin, več energije, lahkotnejše življenje,zato sem se odločila, da se prijavim na seminar za učitelja AEQ klinične somatike, s katerim bom dobila še poglobljeno znanje.

Prvi del seminarja je bilo veliko koristne teorije, saj bi bilo drugače razumevanje slabše. Aleš nas je vodil skozi vseh 12 vaj, ki smo jih proučili že sami doma. Skozi to vodenje smo spoznali kako pomembno je razvijati občutenje lastnega telesa za kvalitetno učenje drugih. Več imaš občutka bolje lahko nadzoruješ, z več nadzora lažje vzpostaviš red, z več reda so boljši rezultati.

Po treh tednih utrjevanja znanja smo se srečali še enkrat. Vsi smo se preizkusili, kot učitelji, opazovalci in izvajalci AEQ somatskih vaj in s tem pridobili dobrodošle izkušnje za nadaljnje delo, kot učitelji AEQ klinične somatike.

Z AEQ klinično somatiko se mi je odprl nov pogled na celotno življenje. Skozi učenje AEQ klinične somatike sem spoznala, kako resnično je to kar pravi Aleš; da misli vodijo k odločitvam, ta vodijo v dejanja, dejanja pa k rezultatom. In če z rezultati nisi zadovoljen…

Veliko sem se naučila o občutenju svojega telesa. Vem, da sem na pravi poti in zadovoljna sem, da je le od mene odvisno kako se počutim.  Vesela sem, da bom lahko to znanje delila in druge skozi AEQ vaje naučila, kako si sami lahko uredijo prijetnejše in kakovostnejše življenje.

Aleš hvala ti, da deliš svoje znanje z nami.

Lep pozdrav, Damjana Kristanc, Kranj

 

•Odkar sem se pričela učiti AEQ Klinično somatiko, se je kvaliteta mojega življenja občutno izboljšala. Vseeno pa se močno zavedam, da sem še na poti in da moram še precej lastnega nereda popraviti v red. Kot vsake druge, sem se tudi te metode lotila z dobro mero skepticizma. Zato, ker je nekomu nekaj dobro, še ni nujno, da bo tudi meni. Vendar me je razlaga in predvsem sami poskusi izvajanja gibov prepričala! Ena največjih in najbolj občutnih razlik med PREJ in POTEM je, da so se moji nekdaj redni obiski fizioterapevta zaključili. Bolečine v hrbtu se občasno še pojavijo, vendar precej manj pogosto in kakor sem prej skoraj vsak mesec potrebovala kiropraktično manipulacijo, sedaj sama znam s pravilnimi gibi preprečiti, da bi do zaklepa vretenc sploh prišlo. S fizioterapevtom se, odkar sem pričela s Klinično Somatiko, še nisva videla, slišala pa le, ko sem k njemu poslala sodelavca.  Moji koraki so postali mehkejši. Moja trikrat operirana kolena (poškodbe hrustanca) ne bolijo več. Pogosto opazujem in izboljšujem svoje gibe. Priznam, da gibov ne izvajam kot priporočeno 1/2 ure dnevno in tu še delam na redu.  Oseba, ki je vedno živela ustvarjalen nered, Tadeja Severkar,Luksemburg

 

• Mnenje o knjigi:

Prebrati knjigo Lahkotno iz kroničnih bolečin pomeni: samo še to preberem, pa bodo bolečine le še preteklost (jaz jih sicer nimam, zato pa se prijateljica prepogosto zbuja zaradi njih). To ni knjiga, ki jo prebereš, to je knjiga, ki jo študiraš, z njo nabiraš novo znanje. Narediš prvo vajo, začutiš … pač nekaj … in se ti zdi fino. Pa izbereš še kakšno vajo in čutiš nekaj več. AMPAK! Potem pa greš na delavnico. In začutiš svoje telo, čeprav so premiki minimalni. In nabiraš nova znanja – v množini. Drobce v premikanju telesa povežeš z vsem, kar novega zmelješ v svojem miselnem svetu. Ker iz njega pač izhaja vse. Prideš domov, spiš kot angelček, ker končno znaš sprostiti celo telo, zjutraj pa se zbudiš s tistim najboljšim ‘musklfibrom’ (od česa že?) – aja, od gibov, ki jih ponuja klinična somatika, od odličnega terapevta. Knjiga dobi nove dimenzije. Kaj knjiga, življenje! Hvala, za super knjigo in super delavnico. In za nove vaje, ki so že naslednji dan postale stalnica. Mojca Poljanšek, Ptuj

 

• Oktobra lani sem se prvič srečala z vajami klinične somatike na delavnici v Nabrežini. Najbolj izrazite obremenitve sem v tistem času občutila v prebavi in v nekakšni okorelosti v hoji. Vse to so seveda spremljale razne bolj ali manj izrazite bolečine, predvsem v kolkih, kolenih, stopalih pa tudi v ramenih in med lopaticama. Tudi splošne mišične bolečine so me večkrat spremljale posebno po fizičnem delu ali vadbi. Pri prebavi pa sem imela že dolga leta težave: od želodca navzdol, do konca…z raznimi bolj ali manj izrazitimi, ponavljajočimi se simptomi. Vaje sem začela izvajati postopoma. Kar nekaj časa je minilo, da sem uspela zadržati pozornost na gibu. Kmalu sem občutila več prožnosti pri hoji, premiki v prebavilih pa so med vajami postali stalnica. Tako sem se postopoma lotila še drugih vaj, ki sem jih dobila po e-pošti. V poletnem času se mi je večkrat zgodilo, da nisem mogla spati,zaradi motenj v trebuhu. Pa sem kar ponoči opravila vaje in potem…mirno zaspala. Sedaj, ko sem se po enem letu spet udeležila delavnice, sem osvežila in še poglobila ves pristop. Seveda sedaj dojemam drugače kot lani: občutim povečano mero pozornosti, zavedanja telesa in dogajanja v njem. Veliko bolje se tudi zavedam , kako se ob določenem dogodku telo odzove in lahko ustrezno ukrepam. Moje gibanje je po enem letu bolj lahkotno, imam mnogo več moči in občutka pri delu in obremenitvi telesa. Tako ne tratim energije in jo koristno usmerjam. Bolečine v telesu so izginile. Ko se občasno pojavijo, se z njimi ukvarjam na drugačen način. Hoja mi je v veselje, delo doma in na vrtu prav tako, ker me ne utruja in vem kdaj je tega dovolj. Opazila sem, da v zadnjem času pozabljam doma pohodne palice in v resnici jih ne pogrešam. Prebava se mi je zelo izboljšala, tako da motnje, če se pojavijo tudi zelo hitro izginejo. Zavedam pa se, da se moram s svojim telesom in občutki dalje vztrajno in zavestno ukvarjati. Hvala in lep pozdrav Mileva, Nabrežina

 

• Pri mojih 32 letih je moje življenje vodila kronična bolečina križa. Življenje mi je iz aktivnega spremenila v pasivno. Trpela so vsa področja: karierno, športno, družabno in privatno. Prišla sem do faze, kjer me je za dobro jutro pozdravila huda bolečina v križu, katera se je čez dan samo še stopnjevala. Velikokrat pa mi niti ni dopuščala, da se obujem ali vozim avto. Moje življenje je postalo polno omejitev. Zdravstvo mi ni ponujalo realne rešitve, zato sem jo začela iskati drugje; reiki, ponovna povezava in različna energetska zdravljenja. Vendar vse neuspešno. Ko sem izvedela za klinično somatiko sem prišla na terapijo k Alešu. Sedaj je minilo šele slabe tri mesece od prvega obiska in moje življenje se vrača. Bolečina izginja. Izboljšuje pa se tudi moje življenje. Z vajami klinične somatike ponovno povezujem svoj um in telo. Aleš mi je pomagal odkriti moje podzavestne vzorce, nekaj pa jih še vedno odkrivam sama skozi vaje. Vse bolj se zavedam svojega telesa in misli. V veliko pomoč mi je bila tudi knjiga klinične somatike, za katero menim da je odlično dopolnilo k terapijam in za domačo samopomoč. Knjigo bi priporočala, da je prebere vsak pred terapijami, saj bo tako lažje razumel kaj klinična somatika je. Čas terapije bo potekal bolj kvalitetno, saj bo osnove te vede že poznal. S tem mu bo ostalo več časa za pogovor z Alešom in račlenitev njegovih karakternih ovir, ki so vzrok za nastale bolečine, saj ima Aleš poleg klinične somatike tudi ogromno vedenja o življenjskih modrosti. Vsekakor pa je sedaj knjiga tudi moj priročnik za domačo prvo pomoč saj lahko z opisom in prikazom vaj odstranjujem tudi druge bolečine, kot so npr. glavobol in menstrualni krči. Vaje pomagajo! Neskončno sem hvaležna Alešu, da me je sprejel in mi pokazal pot, kako si vrnem svoje življenje nazaj. Hvala ti! Nataša, Ljubljana

 

• Moje mnenje Današnji način življenja zahteva od nas skorajda popolnost. Ljudje okoli nas pričakujejo, da bomo telesno in umsko zmogljivi, človeška šibkost ni zaželena. V želji, da kljub obremenitvam in letom ohranjamo mladostno moč, se zatekamo k različnim oblikam rekreacije, ki pa je žal velikokrat izgubila svoje poslanstvo. Tudi tu je prevladalo mnenje »višje, hitreje, močneje«. Kroničnim bolečinam dodajamo nove, žalostni smo, ko kljub trudu ni napredka. Vsi vemo, da je gibanje pomembno in da ohranja vitalnost. Toda ali je pravilno? Skozi individualne terapije z Alešem sem ugotovila, da mi moja vztrajnost, na katero sem bila ponosna, pravzaprav velikokrat škodi. Presenečena sem ugotovila, da z dokaj preprostimi vajami lahko omilim ali celo odpravim bolečino, ki je skorajda postala del mene. Počasi sem začela ozaveščati svoje gibanje. Še si postavljam cilje pri teku, vendar treningi niso več takšni kot prej. Sedaj se z njih vračam sproščena, polna energije. Knjige sem vesela, ker bo to moj opomnik in spodbuda. Opomnik zato, da si bom vzela čas za vaje tudi takrat, ko ne bom vsa skrčena od bolečin iskala pomoč. Spodbuda pa zato, ker se bom ob njej spomnila besed s terapij pri Alešu. Odkrite besede včasih zabolijo, ker si nisi pripravljen priznati, da s svojim početjem trpinčiš svoje telo. Zase si je potrebno vzeti čas. Pa ne samo zato, da si ogledaš film ali prebiraš nepomembne vsebine na spletu. Naše telo veliko prenese, vendar ima svoje meje. Posvetimo se mu in z vajami klinične somatike bomo njemu in sebi dali oporo za lažje življenje. Aleš nam s svojim znanjem daje možnost, da bomo lažje sledili svojim življenjskim ciljem. Sabina, Velenje

 

• Vesela sem, da sem v knjigi našla preprosto razlago, kako nastanejo naše kronične bolečine, otrdeli sklepi in vsak dan slabše počutje, ker ne moremo več slediti lahkotnosti gibanja. Prav tako v knjigi najdemo preprosto razlago, kako se bolečin in otrdelosti osvoboditi in zopet normalno zaživeti. Vaje so prikazane in razložene tako natančno, da jih lahko vsak izvaja doma sam. Knjiga je velik pripomoček pri izvajanju vaj, saj jo imamo lahko vedno pri sebi. Knjiga je tiskana in vezana tako, da jo enostavno lahko postavimo zraven sebe in pri izvajanju vaj preverimo ali delamo vajo pravilno. S klinično somatiko sem se srečala v začetku leta, ko me je v to dobesedno prisilil išias. Vaje so mi izredno pomagale, da so bolečine izginile, predvsem pa se počutim veliko bolj sproščena pri gibanju in seveda tudi pri sedenju. Vse delam veliko bolj zavedno, kar ima tudi druge zelo pozitivne učinke na moje življenje. Knjigo iskreno priporočam vsem, ki si želite kvalitetnejše gibanje in s tem življenje. Terezija, Ljubljana

 

• Pred dobrim letom smo se soočili z zelo neprijetno diagnozo pri 13 letni hčeri, skolioza. Po  prvem šoku, ko nam je ortoped povedal, da je to okvara hrbtenice, ki se jo ne da odpraviti in s katero bo hčera morala živeti, je sledil še večji šok. Specialist ortoped na Ortopedski kliniki je še enkrat pregledal hčerko in izmeril »ukrivljenost« njene hrbtenice ter nam povedal, da je njena hrbtenica ukrivljena pod kotom 42 stopinj, pri 45 stopinjski ukrivljenosti hrbtenice pa je že potreben kirurški poseg. Hči, ki je aktivna plesalka in športnica se je v zadnjih treh letih zelo pogosto srečevala z bolečinami v hrbtenici, posledično tudi hudimi bolečinami v kolenih. Poskušali smo ji omiliti bolečine, vozili smo jo na masaže, preko spleta iskali načine kako odpraviti težave. Vendar so se bolečine stopnjevale iz treninga v trening. Kljub vsemu se nismo vdali v usodo in smo iskali rešitve in načine, kako pomagati hčeri tudi izven okvirjev klasične medicinske pomoči. Usoda je hotela, da se je mož srečal z Alešem Ernst in je njun pogovor nanesel na klinično somatiko. Zadeva se nam je zdela takoj zanimiva in kmalu smo poklicali Aleša, če bi se lahko naša hči oglasila pri njemu. Že na prvem srečanju nam je Aleš v grobem povedal, da obstaja rešitev za hčerino težavo. In tako smo začeli z aktivnimi terapijami klinične somatike, kjer nam je Aleš razložil zakaj je prišlo do težav in ukrivljenosti hrbtenice in kako se spoprijeti s težavo. Kmalu smo skupaj s hčerko ugotovili, da je težava rešljiva, da ji vaje klinične somatike pomagajo ne samo pri »ravnanju« njene hrbtenice, in v boju z bolečinami, ampak so ji v veliko pomoč v življenju nasploh. Hči še vedno zelo aktivno pleše, bolečin v hrbtenici in kolenih praktično ni več, če se že pojavijo, jih s pravilnim izvajanjem somatskih vaj hitro odpravi. Hči je neskončno hvaležna Alešu za vse nasvete , kajti že na oko, je njena hrbtenica bolj ravna, bolečin nima več, njena drža je pokončna, končno se dobro počuti v svojem telesu, ki ga s pomočjo somatskih vaj zna voditi. Poleg praktičnih vaj, pa je Aleš hčeri pomagal tudi z mnogimi življenjskimi modrostmi in nasveti, ki ji zelo koristijo na njeni plesno tekmovalni poti kot tudi pri čisto vsakdanjih odločitvah. Z največjim veseljem tudi ostali v družini izvajamo somatske vaje, prebiramo Aleševo knjigo »Lahkotno iz kroničnih bolečin« ter vsakemu, ki se sooča s podobnimi težavami svetujemo posvet z Alešem Ernst, učiteljem klinične somatike. Družina Tabor, Brežice

 

• Ne mine dan da se te ne spomnim. Vedno nekaj eksperimentiram ,vadim, gibljem, ampak vse se konča s tabo in klinično somatiko. Ti si mi na nek način merilo in spodbuda, da grem naprej. Včasih mi postane težko, še posebej v trenutkih ko mi postanejo stvari nejasne, zapletene in naporne. Najbolj je to opazno takrat ko obstaja velik odpor in pritisk, rešitve pa pričakujem takoj. Tako, kot si mi pred nekaj dnevi rekel, da se vzorec po katerem razmišljamo in sprejemamo odločitve preslikava in vpliva na vsa področja našega življenja. Povezano s tem lahko ugotovim, da mi je klinična somatika omogočila postopno zavestno spreminjanje sebe skozi zavesten, upočasnjen in neboleč pristop, ki ga lahko vedno bolj uporabim v vsakem trenutku in vsaki situaciji. Zadnjih 5-6 voženj uživam v eleganci, enostavnosti in lahkotnosti vsakega obrata pedal. Stalno si mi bil v glavi s pravilom, da se z pretirano uporabo sile dolgoročno ne doseže nič dobrega ( takoj se spomnim vojn, groženj in podobnih situacij). Velikokrat sem imel na kolesu občutek, da se borim proti samemu sebi. Tako sem se med vožnjo odločil poizkusiti z lahkotnimi gibi obvladovati velike obremenitve, z ohranitvijo sproščenosti in fluidnosti gibov. Osredotočil sem se na center telesa in pustil, da on vodi gibanje nogi pa samo sledita. Vse od tu naprej je bila samo potrditev, da sem na pravi poti. Vsakič ko sem to izvedel je bilo bolje, utrujenosti skoraj ni več, moči je na pretek , ravno tako hitrosti. Ravno danes sem imel v vetrovnih pogojih najboljši čas kar pomnim. In skoraj se nisem oznojil 

Center dela svoje delo, možgani vodijo gibanje in ga izboljšujejo, zavestno izvajam vsak obrat pedal, mišice so vedno bolj usklajene pa se več ne borim proti sebi. Razvijam se, učim in sem vsak dan vse boljši in se imam vse rajši. Srđan , Split

 

• Kot fitnes trener ki skrbi za pripravo športnikov in rekreativcev vedno težim k novim znanjem in boljšim metodam. Cilji so vedno isti- zdravje, športni dosežki, izgled ter obdržati celino, da bo vse skupaj zanimivo in da omogočalo ukvarjanje s športom celo življenje. Vsako sezono preizkusim nekaj novega, sistem ki na tržišču znanja izstopa iz prevelike ponudbe novitet. Letos sem se začel spoznavati z klinično somatiko. V iskanju rešitev za ublažitev poškodb kolena in hrbtenice, kot tudi doseganjem boljših rezultatov na športnih tekmovanjih in crossfitom sem preizkusil veliko metod terapevtov in nasvetov svojih kolegov. In vedno bolj se mi zdi da je ravno klinična somatika tisti manjkajoči člen, ki mi bo omogočil neovirano športno življenje v 40-tih. V treh mesecih učenja klinične somatike in petih aktivnih terapijah sem spoznal veliko novega o sebi, svojem telesu, zmanjšal sem posledice napornih treningov ter ostvaril viden napredek pri rezultatih. Zgodilo se je tudi ena nepričakovana stvar – začel sem drugače gledati svoje varovance med treningom in jih lahko bolje ter z manj truda pomagam pri boljšem razumevanju njihovih napak in težav pri gibanju. Moje raziskovanje klinične somatike se je šele začelo in ima veliko perspektivo v moje športnem in privatnem življenju. Sanjin Crnković, Active fitnes, rijeka

 

• Moje mnenje in izkušnje s klinično somatiko (KS)

1. Star sem 43 let, s športom se zagreto ukvarjam skoraj vsak dan (hokej na ledu, windsurf, kitesurf, kolesarjenje, tenis,…), v preteklosti zelo nagnjen k pretiravanju. V mladosti in zadnjih letih sem imel veliko poškodb; vse so se dobro sanirale (velika hvaležnost zdravnikom, fizioterapevtom in vsem ostalim!), vendar pa so se po določenem obdobju začele bolečine spet ponavljati. Dan, ko me ni nič bolelo, je bil redek. Vse to me je prisililo, da sem moral spremeniti koncept iz ignoriranja bolečine (in uničevanja telesa) v iskanje in odpravljanje vzrokov (skrb za telo).

2. Največje pozitivne spremembe pri spreminjanju sebe in odpravljanju vzroka bolečin in ogromnem izboljšanju mojega stanja sem dosegel z dvema orodjema: odkritje duhovnosti in energije (učenje in terapije pri Neli Rep) in klinične somatike (za telo), čeprav je itak oboje (vse) preleteno in neločljivo. Vendar pred odkritjem KS zgolj z duhovnimi tehnikami in fizioterapijami nisem mogel doseči trajnega izboljšanja zategnjenih mišic. 3. KS mi je celoten koncept in nasploh razumevanje mojega treninga obrnila na glavo; najtežje mi je narediti obrat v glavi in opustiti star način dojemanja in razmišljanja. KS je namreč tako preprosta in nenaporna, da človek težko verjame, da res deluje (seveda je potrebna disciplina pri izvajanju vaj). In deluje odlično! KS mi je bila takoj blizu in vsak dan jo imam raje. Škoda, da je nisem spoznal pred leti, čeprav je tudi res, da je ne bi znal tako ceniti, če ne bi prej dal skozi vseh drugih pristopov. 4. Po dobrih dveh mesecih izvajanja KS opažam:

  • zategnjenost mišic je zelo popustila, najmanj za 60 -70% in se še zmanjšuje
  • kljub bistveno manj treninga opažam povečanje zmogljivosti, zaenkrat bi rekel cca 10-15%. Opazne so bistvene izboljšave in napredek pri vseh športnih aktivnostih 
  • veliko bolj se zavedam podzavestnega aktiviranja (zategovanja) mišic in se temu zavestno izogibam in na ta način hkrati hitro prepoznam, kdaj me v službi odnese v “stresiranje“ in to prekinem. Odprla so se mi nova obzorja in perspektive glede delovanja in sposobnosti telesa
  • telesno počutje je vsaj 3x boljše
  • v življenju sem iskal in preizk  usil ogromno metod; sedaj lahko trdim, da je kombinacija klinične somatike in duhovih/energetskih tehnik po metodi Marjana Ogorevca in Neli Rep tista, ki je daleč najbolj učinkovita za odpravljanje vzrokov bolečin in poškodb
  • prej sem redno hodil na fizioterapije zaradi odpravljanja bolečin in vzdrževanja sprejemljivega stanja; sedaj to še vedno počnem, vendar predvsem zaradi hitrejše regeneracije in podpore treningu; zato sem sedaj sposoben za bistveno težje telesne napore
  • prej sem moral paziti, da sem večinoma deloval na 80-90% moje zmogljivosti, da nisem pretiraval in nabiral novih poškodb. Sedaj spet lahko grem preko meje, na 110%, malo pretiravam in se s pomočjo KS in duhovnih tehnik hitro sestavim nazaj. Nisem več omejen.
  • velik napredek,je pri nabiranju svežih mikropoškodb (ki jih povzročijo udarci, padci, pretiravanje,…), ki se pri meni redno dogajajo: zase sem našel zmagovalno kombinacijo: z uporabo KS, duhovnih tehnik in Tecar fizoterapije (hitrejša regeneracija tkiv) je sanacija najmanj 3x hitrejša kot pred uporabo KS.

Vse navedeno pred uporabo KS ni bilo mogoče. Brez KS bi moje telesne sposobnosti počasi padale, v najboljšem primeru stagnirale; KS pa mi omogoča, da se izboljšujejo. Seveda se še lovim, iščem meje, se tudi zmotim. Ampak zadeva resnično odlično deluje! KS priporočam kot nujno vsakomur, ki želi trajno in globoko spremeniti svoje telesno stanje na bolje.

Moj nasvet in recept je torej: duhovnost po metodi karmične diagnostike pri Neli Rep + klinična somatika pri Alešu. (+ malo fizioterapije za hitrejšo regeneracijo, če radi pretiravate).

Poleg klinične somatike sem pri Alešu dobil še nešteto odličnih nasvetov.

Pod črto – moja izkušnja: revolucionarno in neprecenljivo. Hvala! Boštjan Verstovšek, Celje

 

• V moj vsakdan so se začeli vrinjati glavoboli. Sprva tu in tam kakšen. Kasneje pa dva do tri na teden in so znali preiti v migrenski glavobol in trajati po par dni. Prišla sem do točke, ko sem vedela, da moram nekaj storiti. Najprej sem se obrnila na uradno medicino, kjer mi nihče ni vedel povedati zakaj glavoboli. Na vprašanje kako to pozdraviti pa sem dobila tri možnosti: z antidepresivi, z akupunkturo ali pa se sprijazniti z analgetiki do konca življenja. Rešitve zame niso bile sprejemljive (no, razen akupunkture, kjer pa je čakalna vrsta 9 mesecev). Zato sem iskala naprej. Prišla sem v kontakt z Alešem. Na prvi terapiji mi je predstavil KS. Že po par vajah sem v telesu čutila lahkotnost. Preprostost. Spoznala sem, kako z manj napora dobim več. Učila sem se, kako z zavestnim izvajanjem vaj izboljšujem zavestno delanje vsega. Na vseh področjih življenja. Aleš mi je predstavil tudi glavobol kot posledico nečesa, kar ni ok. Z rednim delanjem vaj sem začela ozaveščati tudi ta del sebe. Glavoboli so izzveneli. Ne samo da so izzveneli glavoboli, moje življenje se je začelo vzpenjati navzgor. Naredila sem veliko korakov. Danes po 4 terapijah se počutim odlično. Veliko bolj se zavedam sebe, svojih gibov in dejanj. V tem obdobju sem doživela ogromno uspehov na večih področjih. Hvaležna sem Alešu za vso podporo in znanje, ki ga je delil z menoj. Mag. Mihaela Kežman, Brežice

 

•K terapevtu Alešu Ernestu sem prišla zaradi bolečin v zgornjem delu hrbtenice, bolečin v vrstni hrbtenici ter zaradi hudih glavobolov. Bolečine sem imela že dve leti in pol, bili pa so posledica okvare vratne hrbtenice. Že po prvem obisku pri Alešu se mi je stanje izboljšalo. Zmanjšale so se bolečine v glavi in hrbtenici. Do sedaj sem imela štiri terapije, ki vključuje tudi dnevne somatske vaje. Po tretjem obisku se je moje zdravstveno stanje izboljšalo v veliki meri. Ostale so občasne bolečine v vratni hrbtenici in občasni glavoboli. S obiski bom nadaljevala, ker mi učenje klinične somatike zelo pomaga.lp Barbara, Krško

 

• Zdravo. Lahko rečem, da boljše kot je, skoraj ne more biti. Brez klinične somatike se res več ne da. Tudi karakterno sem se dosti spremenil, imam drugačen pogled na dogajanje v in okrog mene Če potegnem črto, po tako kratkih dveh mesecih somatskih vaj in štirih aktivnih terapijah ter 3 mesecev intenzivnega treniranja je to to… Rezultatsko imam še nekaj rezerv, jutri imam še zadnjo pomembno tekmo na stezi letos. Čutim in opazim, da imam še veliko možnosti za izboljšavo tehnike teka. A to da sem se tako enostavno rešil plantarnega fasciitisa še kar ne morem verjeti smile emoticon. Zima bo pestra in plodna. Lep pozdrav Matjaž Pregrat AK KRKA Novo mesto

 

• MOJ CAMINO Ko sem se odločila za moje drugo prečenje Camina, nisem vedela, kako začeti s pripravami, saj me je močno bolela desna rama, včasih tudi kolki in še marsikaj. Slučajno sem v Ljubljani izvedela, da ravno v našem mestu živi terapevt Aleš Ernst, ki uspešno pomaga pri bolečinah. Po prvem srečanju in prvih somatskih vajah sem vse nekako razumela, a telo je delalo po svoje, kot prej. A z vztrajno vsakodnevno večerno vadbo sem začela o vajah razmišlati tudi med vsakodnevnim gibanjem. Najprej sem si umirila spanje, rama me je bolela le ob težjem delu, gibanje je postalo lažje. Pa je nastopila obnova stanovanja, pakiranje, premeščanje, beljenje,… in bolečine v križu. Po nasvetu Aleša je sledilo umirjanje, nato pa delo brez naglice in samo dokler mi je bilo še v užitek. En teden sem pripravljala gredo za jagode in bila nato zelo zadovoljna, brez bolečin,… Z Alešom sva predelala vse pomembne vaje, na koncu tudi KRPO. Kar ne morem verjeti, da sedaj lahko prehodim zelo dolge razdalje sproščeno, brez bolečin in brez nabijanja kondicije, kot pred prejšnim Caminom. Danes ponoči odpotujem proti Portugalski, od koder me bo pot peš vodila do Santiaga di Compostelle in nato dalje do oceana v La Corunji in še do Finnistere. Vse skupaj nekje med 600 in 700 kilometri v enem mesecu. Ko pa se vrnem vam sporočim, kako mi je pomagala klinična somatika. Andreja Ogorevc Brežice

 

•IZKUŠNJA KLINIČNE SOMATIKE Še danes se spomnim, ko sem prvič poklical Aleša in opisal moje težave z bolečinami v kolenu pri kolesarjenju in pozorno je poslušal. Mirno me je vprašal po mojih ramenih in morebitnih preteklih poškodbah in operacijah, kolena ni omenjal in me pomiril, da bo vse u redu… Nasmejalo se mi je do ušes, takoj sem začutil, da bomo delali na vzroku in ne »krpali« simptomov.

Če dobro pomislim, sem prvič bolečine na kolesu začutil v levi preponi, v študentskih časih, 15 let nazaj med dnevnim kolesarjenjem po Ljubljani. Nekaj let za tem, so se bolečine zopet pojavile in se celo selile na spodnji del hrbta, levi kolk, koleno in na nasprotno stopalo. Ne samo pri kolesarjenju, tudi pri teku, hoji navkreber, med službo, pri sedanju v in iz avta, skratka ne samo pri športu ampak tudi pri aktivnostih vsakdanjega življenja. Rešitev kot vedno sem iskal v šibkem mišičju, čeprav sem se redno ukvarjal s športom in tako dodajal vedno nove vaje, imel fizioterapevtske obravnave, izvajal samomasažo z različnimi pripomočki in raztezne vaje skoraj do onemoglosti… Zaradi nezadovoljstva z rezultati in ne-mira v sebi, sem iskal rešitev naprej in končno »spoznal« Klinično somatiko. Ključ je bil v sprostitvi in zavedanju določenih delov telesa oz. usmerjanju pozornosti na gibanje med vajami KS ter spoznanju refleksa rdeče luči. Med pogovorom z Alešem sem njegove besede kar požiral, vse se mi je zdelo naravno, zemeljsko, logično, preprosto in se iz terapije v terapijo bolj prepuščal in se na koncu poistovetil s filozofijo KS. To pomeni, da poleg vsakodnevnega izvajanja gibov KS, ki jim namenim od 10 do 30 minut (s tem odpadejo vse ostale metode in pripomočki), sem začel določene zakonitosti KS prenašati tudi v vsakdanje življenje. Med določenimi opravili ali aktivnostmi (kolesarjenje, plezanje, igra z ot  roci na tleh…) naredim v mislih kratek prelet skozi telo, se vprašam kje nisem sproščen, kje je ovira, kako diham ipd., to popravim in sem uspešnejši v nadaljevanju.

Naj se nadaljuje… Gabrje, 02.09.2015 Benjamin Trontelj, dipl.del.ter.

 

• S klinično somatiko sem se srečal na začetku leta 2015. Bilo je čisto po naključju ko sem na FB opazil izjavo , ki jo je dal Aleš. Ker sem aktivni kolesar , sem v zadnjih dveh letih zapadel v športne poškodbe. Rešitev sem iskal povsod ( fizioterapija, masaže, športni zdravniki…) skratka vse kar se je dalo. Ko mi je Aleš napisal mail, kjer me je povabil , da pridem na njegovo terapijo klinične somatike, sem si rekel, da izgubiti nimam praktično nič. Če se probal že vse, bom še nekaj kar mi do tistega trenutka ni bilo poznano.

Že prvo srečanje z Alešem mi je dalo dober občutek. Način s katerim mi je predstavil klinično somatiko mi je bil takoj všeč. Vse dosedanje terapije na katerih sem bil ( in ni jih bilo malo  ) so bile popolnoma drugačne. Vse temeljijo bolj agresivno do telesa. Klinična somatika pa je nežno gibanje, kjer mišico napneš in sprostiš. Pri tem lahko bolj zavedno izvajaš gibe, ker jih delaš počasi in začneš telo čutiti na drugačen način kot do sedaj.

Na začetku sem vaje izvajal 2x dnevno in že po prvem mesecu sem opazil, da so se mi ramena začela ravnati. Praktično celo življenje sem bil » zamaknjen« in temu niti nisem dajal takega pomena. Je pa v bistvu zelo pomembno , da si v ramenih raven, ker imaš drugače lahko težave s koleni. In ravno to je bil moj največji problem. Skoraj nisem mogel razumeti, da so se mi ramena naravnala s pomočjo klinične somatike. Vendar sem počasi začel čutiti, kako sem bil prej stalno zategnjen v ramenih. Prav tako so se kolena začela izboljševati. Vaje še vedno izvajam praktično vsak dan. Opazil sem , da se v tistih 15 minutah ko izvajam vaje klinične somatike popolnoma sprostim, ker se osredotočam na izvajanje počasnih gibov. Lahko rečem, da mi vaje resnično pomagajo, pa ne samo pri bolečinah. Opazil sem, da sem drugače začel gledati na določene stvari. Začel sem jih dojemati drugače, na bolše. Vsakemu bi priporočal, da začne delati na sebi in klinična somatika, ki jo izvaja Aleš bo sigurno prava izbira.

Aleš Belina, Ljubljana večkratni zmagovalec rekreativnih kronometrov in zmagovaled DOS 2012 dvojice

 

• Za KS sem se prvič izvedel preko članka v časopisu. Zaradi trajnih bolečin v hrbtu ter zakrčenosti mišic sem se odločil, da se oglasim pri Alešu, ki mi je načela KS predstavil skozi praktične primere vaj. Skozi te vaje sem na neinvaziven način uspel bolje razumeti vzroke mojih težav ter spoznati način kako jih sam odpraviti. S KS sem uspel izboljšati svoje počutje ter odpraviti bolečine, ki so me pestile več let. Vsem, ki imajo podobne težave priporočam KS. Rok Pod, Celje

 

• Gradila sem in gradila, z glavo prebijala zidove. Zgradila sem si idealno življenje. Šola ,družina, dom. Pravljica. Pa vendar, nisem živela življenja, skozi življenje sem se pehala. Živela sem po pričakovanju drugih. Odobravanje drugih je bila zame usmeritev. Nisem se poznala in korak za korakom sem začutila težo. Breme drugih je postalo pretežko. In takrat sem preveč na hitro, ne premišljeno, na silo nastopila proti vsem, ob katerih sem se počutila slabo, izkoriščano.

A ker ima vsak svoj pogled na svet okoli sebe, so bili odzivi nepričakovani. Namesto pomoči sem dobila nož v hrbet.

In izgubila vse kar sem zgradila.

Dovolj sem bila na dnu da sem začela sprejemati kar mi je prišlo nasproti. Iščoč odgovore kako naprej, kako se vstati, sem se spoznala s somatiko.

Somatika mi je počasi iz dneva v dan pomagala da sem začela stopati po svoji poti. Sprva so se mišice odklenile. Bolečina v mišicah, v vretencih, bolečina v duši, jok… je v kratkem času preraslo v to da sem začutila telo. Vedela sem kje je moja hrbtenica, kje so roke, kje noge, kako visi glava. Znašla sem se v svojem telesu. in ko sem se začutila sem tudi uvidela. Sprva sem videla naravo in kar naenkrat se mi ni več mudilo.

Ustavljala sem čas. Najbrž sem si bolj pravilno razporedila naloge. Ker sem se čutila sem pravilno ocenila čas ki ga potrebujem da pridem od A do B. A ker sem poprej dirjala od A do B, sem zdaj občutila kot da čas stoji. Od A do B sem hodila umirjeno, sproščeno. Ljudi sem gledala drugače. Omejila sem stike, in nisem čutila potrebe, da bi ugajala. Čutila sem se v komunikaciji in vedela koliko hočem dat, in kaj potrebujem jaz, za sebe. Prijatelji so rekli, da se premikam lahkotno, da govorim umirjeno.

Istočasno so se začeli problemi reševati. Eden za drugim. Življenje se je sestavljalo nazaj. In čez 2 meseca se je začel razpletati še glavni problem. Problem, ki ni le moj, problem ki je širši in vpliva na življenja vseh okoli mene. Skladno z reševanjem problema rešujem svoje telo. Teža problema z ene strani otežuje možganom, da so v telesu pristoni, ker misli begajo in me spominjajo na krivico, na gnusna dejanja, na jezo, na srd. A ko se usmerim nazaj v telo, kontroliram te misli in takrat dovolim, da me problem uči. Uči me o meni, ne o drugih, oni so nepomembni, jaz sem pomembna sebi. Pokaže mi kako daleč sem na svoji poti, kako dobro mi gre.

Po 4 mesecih življenja s somatiko se zavedam telesa in sebe, ko se opredelujem po kateri poti bom hodila. Opredelim se le na osnovi lastnih občutij, na osnovi lastnih prepričanj.

Vsak lahko spreminja le sebe. In moja naloga ni biti v drugih, temveč biti v sebi. Z zgledom lahko usmerim druge, potrpežljivo gledam in ocenjujem svoje občutke do njih, ob njih, koliko mi pomenijo kaj mi dajo in koliko sem pripravljena dati. Postavljam meje. S somatiko je reševanje problemov dobilo drug pomen. Reševanje problemov je postalo učenje o življenju, o sebi, o mojih najbližjih, o Zemlji o Vesolju, o čustvih. Življenje je postalo polno, smiselno. Somatske vaje delam vsako jutro, vsak večer. Pomagajo mi usmerjati možgane v telo. V sebe. Začela sem živeti. Ivana Krško

 

• Pogled iz druge vrste

Terapije sem spremljala kot mati najstnika, aktivnega športnika, ki je imel bolečine v mišicah, sklepih, pravzaprav težko definiram, kje vse… Terapija je bila in je še vedno uspešna, zdaj jo pri gospodu Alešu izvajamo le enkrat na trimesečje, medtem ko jo sin doma izvaja redno. Izboljšala se mu je drža, bolečine so izginile, toda v tem prispevku bi rada poudarila nekaj drugega. Čeprav se terapija ukvarja s telesom, sledi poglavitni ideji duhovnosti. To je v prvi meri osredotočanje na zdaj, na trenutek, na tisto kar v tem trenutku počnemo. Ko delamo vaje nam misli ne begajo, pač pa sledijo telesu, čutijo vsak gib, vsako mišico. S tem sprostimo tako telo, kot um. Vzpostavimo nadzor nad telesom. To je tudi osnova za nadzor čustvenih reakcij v telesu. Če se naučimo opazovat, spremljat svoje telo, napetosti v njem in skladno s tem te napetosti sproščat, nam je prihranjena marsikatera bolezen. Tako je terapija svojevrstna meditacija, čas, ko smo sami s sabo, ko pozabimo na probleme in smo osredotočeni samo na svoje telo. Gospod Aleš zna to na zelo svojevrsten nevsiljiv način približat tudi najstnikom, za katere je to znanje lahko ne samo v pomoč pri nadaljevanju športne poti brez upora fizičnega telesa, pač pa tudi psihična sprostitev in meditacijski odmik od vsakdanjih pritiskov šole, problemov odraščanja in zahtev, ki jih prinaša šport. Bojana Lunar Peček, Kranj

 

• Evo mene…Če opišem z enim stavkom…počutim se kot otrok, ki je prvič prišel domov iz Gardalanda in ima toliko za povedat:)Po malce več kot polurnem popotovanju sem bil več kot presenečen, kaj vse se je dogajalo in kaj vse sem ozavestil…pa tudi kak AHA se jepojavil:)

Začetek teka normalen ob zavestnem gibanju bokov in ramen.po nekaj minutah pa sem opazil,  da leva noga zaostaja, ne dohaja desne in da postaja zategnjena in težka in je nisem mogel sprostit in do konca naprej iztegnit. Poskusil sem jo kontrolirat in sem se malo igral. ..tekal levo, desno, vzvratno…in tu prvi AHA. Ko se je teren malce dvigal, sem ugotovil, da ni nič narobe z nogo, ampak, da je enostavno šibkejša od desne in je ne dohaja in poskuša to s krajšanjem koraka pokompenzirat in več dela preložit na desno. Malce šokantno spoznanje glede na to, da je bila leva noga moja odrivna in precej močnejša od desne…

Potem sem se odločil, da malo hodim in stestiram mojo ugotovitev, ki se je potrdila, ker s hojo nisem imel težav. Potem sem tempo teka znižal do te mere, da je ustrezal tudi levi nogi in zadeva je gladko stekla. Občasno sem skušal regulirati tudi zibanje gor in dol, kar se da s primernim gibanjem bokov res krasno skompenzirati in telo umiriti. Ko sem vse to nekako izbalansiral, pa sem se malo igral še s stopali in jih malce rotiral in potem skušal iztegniti do te mere, da bi korak res začel pri prstih. Hitrost se je hitro dvignila, a istočasno se je pojavilo precej večje zibanje gor in dol. kmalu sem ugotovil, da sem ob fokusuna stopala malce pozabil na boke in zadevo precej hitro izbalansiral. Potem pa je prišel tako nenavaden občutek, ob teku dobesedno drsim naprej in da s stopali dobesedno vlečem asfalt pod sebe…kot bi bil na traku…super občutek:)

Drugi AHA pa je prišel 2 minuti po teku, ko nisem bil popolnoma nič zadihan in z normalnim utripom. Prepoten pol manj kot ponavadi in svež kot da nisem pretekel dobrih 5 km. wooow:) Če bi mi kdo takrat rekel,da naj grem jutri 21 km teč, bi verjetno samo pokimal:) Super sem se imel in komaj čakam naslednji tek…

Kot si napisal, veliko dela me še čaka, da trajno popravim napake in se že veselim:)

Lep pozdrav, Robert

 

• Spremembe in občutki, ki sem jih zaznal po petih terapijah.Moja največja težava so bila ploska stopala – platfus. Zaradi tega sem bil tudi manj gibljiv, bolj trda hoja in nepravilna drža. Ker sem se težje gibal nisem imel velikih želja po športnih aktivnostih in hoji.Že po drugi terapiji sem se počutil bolj lahkoten, kot bi šlo iz mene neko breme. Postopoma, pa sem dobival tudi lok na stopalih nog. S pomočjo diferenciacije in vajami sem postal bolj zadovoljen, imam več energije, se bistveno lažje gibam, bolj mehko hodim, imam bolj pravilni držo in več želja kaj vse bi počel. Pozimi sem lažje smučal, kar so opazili tudi drugi, sedaj pa sem začel še kolesariti, za kar v preteklosti nisem imel nobene želje.Približno 2 meseca po zadnji terapiji, sem imel v šoli zdravniški pregled, kjer sem na svoje ugotovitve dobil potrditev, da imam pravilno držo, ravno hrbtenico in predvsem, da na nogah ni več vidnega platfusa.Hvala Alešu, da mi je pomagal spremeniti življenje, tudi v prihodnje si še želim k njemu na terapije, da bom še bolj gibljiv in užival v življenju. Miha, Novo mesto

 

• Zdravo, Matic je bil v petek zvečer zelo zadovoljen. Kombinacija komore in terapije mu je bila zelo všeč. Počuti se zelo lahkotno, ti si ga ponovno malo sprostil in odprl. Celo vožnjo domov je bil zelo zgovoren, kar nisem mogla verjeti, razlagal mi je od kolesarjev in sošolcev, do doma se ni ustavil, jaz sem samo pritrjevala in kimala. Je pa res da se v šoli med sošolci in kolesarskimi kolegi zelo dobro počuti in uživa v njihovi družbi. Tudi z včerajšnjo dirko je bil zadovoljen, sicer je bila zelo zahtevna saj prvo vozijo skupaj s starejšimi mladinci.Zelo sem vesela tudi jaz, da počasi vsi skupaj,vse kar smo se pri tebi naučili, prakticiramo v vsakdanjem življenju, skozi sproščenost in željo po spremembah. Lp, Mojca

 

• Moja izkušnja in videnje klinične somatike: Kot manualni terapevt vedno znova iščem rešitve in možnosti spoznati človeško telo na drugačen način, iz drugega vidika. Ravno zato sem se tudi odločil preizkusiti terapije somatike in diferenciacije, katere so obljubljale nekaj, kar sam pri svojem delu večkrat nisem uspel rešiti – trajno sprostitev mišičevja oziroma način, kako klientu “pokazati”, da sam sprosti prenapeto tkivo. Vse prevečkrat sem bil priča “fenomenu”, da se je klientom bolečina čez določen čas vrnila nazaj, bodisi v nekaj mesecih, včasih pa celo v nekaj dneh. In ker je moja etika pri delu takšna, da želim vedno ljudem pomagati v čim manj terapijah, me je prej omenjeni “fenomen” vedno begal. Priznati moram, da zaradi tega, ker nisem imel večjih bolečin oziroma težav, od prve terapije nisem pričakoval prav ničesar, pustil sem se presenetiti. In, bil presenečen! Po naravi sem zelo senzibilen, zato sem malodane občutil prav vse, kar sva z Alešem počela, in to takoj, po vsaki vaji. Nad občutkom sem bil navdušen. Seveda kot pravi raziskovalec sem pričel pot raziskovanja svojega telesa v mnogih naslednjih terapijah, po katerih moram priznati, da sem spoznal povsem novo plat dojemanja sebe. Še bolj kot sprostitev mišičevja me je navdušil “feedback”, ki sem ga pričel občutiti v povezavi z umom, torej kako moje delovanje v življenju vpliva na krčenje mišičevja in s tem na težave, ki iz tega izvirajo – če z vajo sprostimo mišice, to še ne pomeni, da bomo bolj “srečni”, ko pa se zavedamo in razrešimo vzroke, ki vplivajo na stiskanje mišičevja, pa smo na pravi poti sproščenosti, veselja ter radosti. In Somatika mi je omogočila prav to zavedanje… Severin, Brežice.

 

• Zahvala Alešu, ki mi je pomagal spremeniti vsakdanjik in narediti bolj polno življenje. Spoznala sem ga približno pred pol leta, ko sem z možem prišla na terapijo. Sama nisem imela nobenih bolečin, le težave z desno ramo, ki pa niso bile moteče. Ko sem opazovala moža kako se odlično počuti, ko dela vaje in da je z Klinično Somatiko odpravil večino svojih težav, sem se tudi sama odločila za terapije. Ko sem začela hoditi na terapije sem ugotovila kar nekaj nepravilnosti na katere sploh nisem bila pozorna, to so bili nepravilna drža, ena rama višja kot druga posledično tudi rahlo otrdele vratne mišice, ki je posledica mojega dolgoletnega dela v pisarni, poleg tega pa tudi manjša gibljivost in zamaknjenost kolkov. Vse te ugotovitve mi sedaj še niso povzročale težav, če pa jih z diferenciacijo ne bi odpravila bi se v prihodnosti prav gotovo pojavile. S pomočjo klinične somatike in vaj, ki jih delam dvakrat dnevno sem postala oseba z več energije, bolj motivirana , dela opravljam lažje, učinkoviteje in sem bolj zadovoljna sama s sabo, naučila sem se tudi pravilno dihati. Velike spremembe opažam že če stojim na mestu, drža bolj ravna in stabilna, tudi pri hoji in smučanju je z bolj gibljivimi boki vse bolj enostavno in so boljši občutki. S terapijami pa sem kombinirala tudi lebdenje v komori, kjer je najboljši kraj za popolno sprostitev. Občutek, da vsak dan nekaj lahko narediš za sebe je res super in z vajami, ki se jih naučiš pri klinični somatiki lahko ta nivo ohranjaš , sebe še bolje spoznavaš in dopolnjuješ. . Obisk pri Alešu priporočam vsem, ki želijo nekaj narediti za sebe, ni potrebno čakati na bolečine in težave, saj nas današnji tempo življenja uničuje, ko se sploh ne zavedamo. Mojca Ljubi, Novo mesto

 

• Moji vtisi o klinični somatiki: Kakšni so bili moji problemi? Bolečine med ramo in lopatico ter mravljinci v roki so se mi stopnjevali kljub pregledom pri specialistih in fizioterapiji. Imela sem občutek, da terapija ne odpravlja vzroka mojih problemov, pač pa samo začasno blaži simptome. Vedno bolj sem se zavedala, da moram popraviti vzorce svojega gibanja. Zakaj sem se odločila za Klinično somatiko? Priporočil mi jo je znanec, ki je imel z njo odlične izkušnje. Kljub temu, da je bilo treba za en obisk narediti 250 km se odločila da poskusim. Kakšni so bili moji prvi vtisi? Najprej sem bila malo zadržana in nekako nisem bila prepričana ali bo res kakšna korist. Navajena sem  bila bolj dinamičnih vadb za kondicijo ali moč. Počasi sem preklopila, se sprostila in dojela, kako pomembno je, da vsak gib izvedeš počasi in pravilno. Posamezni obiski? Zaradi bolečin sem diferenciacijo resnično izvajala vsak dan in komaj sem čakala naslednji termin, da se naučim novih vaj. Kljub temu, da misliš, da nek gib že obvladaš, še vedno kaj spregledaš, zato je bilo res koristno, da me je Aleš vedno znova popravljal in opozarjal na napake. Rezultati? Odlični. Po nekaj tednih je bolečina povsem izginila, mislim, da sem popravila tudi nekatere svoje nepravilne gibe oz držo. Sedaj se ne zalotim več, kako z naprej potisnjeno brado strmim v računalnik ali pa se vozim na kolesu z napetimi dvignjenimi rameni. Somatske gibe sicer ne izvajam več čisto vsak dan (ker me nič ne boli), si pa vzamem vsak teden nekaj časa zanjo, saj resnično čutim, da sem po njej sproščena, gibi pa lahki. Adriana- Kranj

 

• …ha ha, tudi bi rada probala, zanima jo kdaj se bo v proračunu našel denar tudi za njo… Je fuuulll vesela, nad najinim projektom, še posebej za Katjo, ker je postala zopet nasmejana, spoštljiva , vzorna , samozavestna , preprosta , komunikativna , prisrčna punca kot je nekdaj že bila ! Jeeesss , veš to nama z Ženo zelo veliko pomeni! Ja Aleš, hvala , sem ponosen da te poznam , ker življenje postaja zopet ena sama avantura in užitek. Še dobro , da smo se spoznali tudi z drugega vidika. Andrej – Kranj

 

• Lebdenje v komori je res nekaj božanskega kot si mi napisal že pred dnevi. Res, da sem rabila nekaj časa, da sem vse odklopila, ampak potem pa je težko opisati z besedami kaj čutiš, to moraš res doživeti – pa da ne dolgovezim preveč ti to še bolje veš. Po vsem tem, ko vse odklopiš in se sprostiš, pa še terapija, to pa je res nekaj najlepšega kar se ti lahko zgodi. Vse gibe še bolj čutiš in efekt je še boljši. Že včeraj sem razmišljala, da bi to kombinacijo še enkrat ponovila. Občutki po včerajšnji terapiji, največja sprememba, v postelji ležanje na hrbtu, kjer nisem rabila ravnati vrat in ramena, ampak se je vse samo uravnalo blazini in postelji in kot sem ti že napisala sem tako spala do treh zjutraj. Občutki so super, vse postaja tako “mehko”. Skratka uživam v teh svojih spoznanjih in novih odkritijh. Mojca -Novo mesto

 

• Občutki in spremembe po tretji terapiji. Leva rama čisto drugače funkcionira kot je do sedaj, veliko razliko opazim pri vaji dvig hrbta, saj praktično skoraj ni nobene spremembe več med levo in desno stranjo. Tudi pri hoji je vse postalo tako mehko. Še tretja vidna sprememba pa je moj položaj pri spanju. Ker že nekaj dni seveda ležim na hrbtu, je pa še dodatna sprememba pri položaju glave, ki je bila danes ponoči naravnost, če sem jo zavestno obrnila proti desni strani mi to ni prijalo (tega ne bom več delala, sem pa hotela začutiti razliko), tudi skoraj celo noč sem imela roki stegnjeni ob telesu z dlanjo navzgor, ta položaj mi je danes bistveno bolj ustrezal kot prej, ko leva rama ni bila ok. Lepo je začeti in končati dan z vajami, ki me spreminjajo in polepšujejo dneve. Lep predpraznični vikend, Mojca

 

• Moje videnje Prvič sem prišel k Alešu cca eno leto nazaj. Imel sem probleme z gibljivostjo ramen, predvsem desnega ramena. Na pregledih so odkrili dodatno še veliko kalcinacij. V zadnjih dveh letih sem obiskal veliko fizioterapevtov, bovnovo terapijo, udarne valove, ultrazvok, elektrostimulacijo, homeopata in seveda diferenciacijo pri Alešu. V življenju sem se aktivno ukvarjal z orodno gimnastiko, borilnimi veščinami, fitnesom, … Ko sem prišel k Alešu je ugotovil da nimam pravilne drže, da je telo neenakomerno razvito, predvsem pa po nepotrebnem zategnjeno tudi takrat ko to ni potrebno. Začel mi je aktivno sproščati posamezne segmente telesa vključno z obramenskimi mišicami. Glede na moj posel, ki je zelo obremenjujoč saj zaposlujemo veliko ljudi v različnih dejavnostih katere v teh težkih trenutkih ne moremo zapustiti sta mi klinična somatika in Aleševi nasveti pomagala prebroditi dnevne stresne šoke. V preteklih mesecih sva veliko popravila, sprostila, ramenski sklep se počasi premika v osnovni položaj. Doma delam vaje, ki mi jih je prilagodil Aleš glede na moj problem. Ugotovil je da moj problem izvira tudi iz kolkov, ne pa samo iz ramena, tako da sva delala vaje za celo telo. Pred tem sem bil že naročen pri kirurgu za atroskopsko odstranitev kalcinacij. Besede Aleša so bile: Še enkrat bodo kalcinacije prišle- treba je odstraniti vzrok. Če bi lahko izklopil posel bi bil napredek dosti hitrejši, ampak na žalost to ni mogoče. Naučil sem se veliko novega – zdravega za svoje telo in um. Rama že skoraj funkcionira brezhibno tako da bom po pameti počasi lahko začel delati vaje za moč kot nekoč. Jaz sem zelo vesel, da sem spoznal Aleša, ki mi je preko diferenciacije pomagal. Priporočam ga vsem ker vsakdo v današnjih časih potrebuje drugačen pristop kot nam ga življenje danes vsiljuje. Premalo se posvečamo sami sebi, čas pa teče in pušča posledice za seboj. Zdravje je prvo in samo eno. Ne odlašajte. Pozdrav vsem Andrej Kremljak, Ljubljana

 

• Zdravo, pošiljam kratek opis težav in občutkov ki jih imam sedaj in hkrati zahvala tebi Aleš, da si mi pomagal. Drža je bila moj največji problem, ki pa še ni povzročala bolečin, saj sem še mlad. Več težav kot v vsakdanjem življenju sem čutil pri kolesarjenju. Po nekaj terapijah sem se bistveno spremenil. Moja drža ramen je čisto druga in tudi pravilno sem se naučil dihati. Počutim se bolj sproščeno, sem dobre volje in čutim bolj mehko gibanje, vse to pa pozitivno vpliva na moje učenje in treninge. Vaje delam dvakrat dnevno in se po njih odlično počutim. Matic, Novo mesto

 

•Že v mladosti sem imel poškodbo gležnja, kar mi je pustilo trajne posledice. Z leti se je vse to stopnjevalo, pojavljati so se začele bolečine v hrbtu, vratu, kolenih in vrtoglavica. Večkrat sem že obiskal kiropraktike, ki pa so mi le za kratek čas olajšali bolečine in tudi vaje, ki sem jih delal mi niso dolgoročno pomagale. Z nekaj terapijami klinične somatike sem se zelo spremenil. Drža je postala bolj stabilna, ravna. Bolj sem čutil tla po nogami, nisem se več toliko opiral na sprednji del stopal in prste. Lažje hodim in čutim samega sebe. Prej so me hrbet in kolena hitro začela boleti, sedaj pa tudi po daljšem delu ne čutim bolečin. S terapijami sva uspešno odpravila tudi vrtoglavico. Vaje delam 2 krat dnevno in se po njih odlično počutim. Z vajami vzdržujem sproščenost in elastičnost. Gregor, Novo mesto

 

• Pozdravljeni, sporočam vam da se počutim izjemno. Vaje delam vsak dan 2x na dan. Že sedaj opažam razlike ter se stalno popravljam, ko opazim, da nekaj ne delam prav. Sedenje z zravnanim hrbtom mi je postalo veliko lažje, ni več muka kakršna je bila. In opazila sem tudi razlike v vodi. IN VSE TO ŽE PO ENI TERAPIJI! Se že veselim naslednjega snidenja. Lep pozdrav, Katja Kranj

 

• Pred časom sem začel opažati otrdelost v križnem predelu. Začel sem iskati razloge in sicer je seveda to posledica sedenja v službi ter kolesarjenja v popoldanskem času. Sicer sem delal raztegovalne vaje, a še vedno nisem odpravil težave. Zato sem se odločil poiskati pomoč. Pri prvem obisku sem se še spraševal ali to sploh deluje, namreč diferenciacija je izgledala bolj kot ne »enostavna« in tudi vaje kot take so nezahtevne. Vse skupaj izgleda kot pretegovanje in večinoma sem skoraj zaspal (tako med obiskom, kot tudi pri samem izvajanju vaj). Torej vsak, ki bi se lotil tega, bi imel vsaj malo dvoma. Po nekajkratnih obiskih in izvajanju vaj doma mi je pričela zategnjenost v križu popuščati. Poleg tega sem opazil, da se mi bolečine v levi rami pri dvigovanju roke manjšajo in tudi gibljivost (iztegnjenost roke) je bila bistveno boljša. Prav tako sem občutil olajšanje po zaključku Klinične Somatike. Bil sem bolj sproščen in  tudi bolj lahkoten. Vsi moji dvomi so seveda izginili J Dodati moram, da vaj sedaj ne izvajam redno. Vedno pa, ko začutim neko zatrdelost izvedem nekaj vaj in mi je takoj bolje. V primeru večjega problema pa se najavim na ponovni obisk in sem vedno znova in znova zadovoljen. Simon, Kranj

 

• Ok, bom probal malo opisati kaj sem opazil odkar delamo pri klinični somatiki. Mogoče ni tako zelo očitno vse skupaj, ker problemi ki smo jih odpravljali z Klinično Somatiko niso bili tako zelo izraziti. Vsaj ne do te mere da bi me ovirali pri vsakdanjem delu, športu. Sploh se jih nisem zavedal, nič me ni bolelo, ampak vem da bi na dolgi rok vse prišlo na dan in mi povzročalo težave. Najprej se je velika razlika pojavila že pri stanju na mestu. Drža bolj ravna, stabilna. Bolj sem čutil tla pod nogami, nisem se več toliko opiral na sprednji del stopal in prste. Teža je enakomerno razporejena na levo in desno stran. Nadalje se je spremenila moja hoja. Korak je postal daljši, boki dosti bolj gibljivi in gibanje tekoče. Popraviti sem moral položaj sedenja v avtomobilu, ker mi je volan bil naenkrat predaleč. V avtomobilu se prav tako lažje ozrem nazaj, predvsem pa več vidim. Pa ne samo v avtomobilu, na splošno. Kot bi imel večje oči ali pa bolj odprte. Pozoren sem na več stvari hkrati. Potem lažje delam stvari ki zahtevajo da gledaš navzgor z nad sabo iztegnjenimi rokami. Prej so me ramena in vrat hitro začela boleti, sedaj tudi po daljšem delu ne čutim obremenitve. Na splošno se pri vsakdanjih opravilih manj naprezam. Ker ne vključujem nepotrebnega gibanja in se ne naprezam tam, kjer to ni potrebno. Klinična somatika me je tudi naučila čutiti telo in se ga zavedati. Stvari so, ko se jih naučiš, oziroma se jih pričneš dobro zavedati, nenavadno enostavne. Toliko je enih okov ki te držijo skupaj in ti ne pustijo da bi se prosto gibal. Samo do njih je potrebno prideti. Nikoli si nebi mislil, da je lahko vzrok oziroma “root cause” nekje, kjer ga nebi drugače nikoli iskal. Sedaj pa že znam najti pot, kako se lotiti problema. Pa naj bo napetost, bolečina ali zgolj zavedanje da nekje nekaj ni v redu. Tega zavedanja prej tudi nisem imel. Če pa sedaj pogledam slike kakšna je bila moja drža, si kar težko predstavljam da je bilo to vse “po defaultu”. Kam bi me to pripeljalo skozi leta nočem niti pomisliti. Potem je še tu dihanje. Kolikokrat sem recimo po swingu ali pa serij počepov ostal skoraj brez sape. Sedaj pa je 100% lažje, ker sem se ponovno naučil dihati. Oziroma sem se naučil pustiti telesu, da zadiha. “Air socker” je zakon, sprosti napetosti v prsnem košu in trebuhu in tudi prebava laufa, Grega Jugovič – Čatež ob Savi

 

• V glavnem sva OK. Jaz verjetno malo bolje, stari pa kakor se mu da. Pravi, da je malo zaspal z vajami, ampak vidi, da mora spet povečat dozo. ( Ja kar pomaga, pač pomaga….se bo že naučil). Jaz pa moram reči, da sem res OK. Letos je že celo leto zelo fizikalno. Prva polovica leta kettli, od julija naprej pa veliko fizikalij zunaj….. Ampak pravo presenečenje, je bilo pa včeraj, ko sem šel žlahtniku pomagat na trgatev. Ker seveda nimam potrpljenja za trganje grozdja, že 20 let raje nosim brento ali premetavam gajbice. No tako kot sem ga naj…al včeraj, ga pa verjetno v vinogradu še nisem. Premetal sem, po občutku nekje 8 ton grozdja v gajbicah in zraven po svinjskem bregu vmes še juhuhu prehodil, ko sem beračem serviral še prazne gajbice (so bili hudo komot)…. No poanta vsega je ta, da sem po vseh predpisih pričakoval, da bom danes vsaj lažji invalid. Figo. Že včeraj sem se do večera že čisto rehabilitiral, medtem, ko bi danes čisto komot šel še na eno tako tudo. Priznam, da pri hoji v breg čutim malo noge, to pa je tudi vse. Hrbet, križ, roke,… absolutno nič. Zgleda, da se je sistem naučil tudi sam sprostit, tudi kadar ne naredim vaj iz Somatike. V glavnem superca.

Lp, Aleš Terpinc Krško

 

tel. : 00386(0)74990871
mail: info@aeq.si
YouTube Facebook