menu
IZKUŠNJE | Larisa Vrbek

KAM DRSIMO?

Razmišljanje udeleženke AEQ delavnic James Marjan Tomazina o tem kakšne izzive predstavlja sodoben način življenja.

Naše telo je ustvarjeno za gibanje. Naša telesa so ustvarjena za gibanje. Vsi občutimo kako blagodejno na naše počutje vplivajo sprehodi v naravi, druženje, športne igre s prijatelji, kolesarjenje, smučanje, plavanje, ples, hoja v hribe, tek, različne športne aktivnosti/panoge... Kot posamezniki in skupnost stojimo na enem izmed velikih razpotij. Vsi razumemo, da se bo izredno težko kolektivno spreobrniti, če se nas ne bo dotaknilo nekaj večjega. Danes je bolj kot kdajkoli prej potrebno, da zaščitimo naš planet in tudi vzajemno, delo na sebi, katerega smo nekje med valom hitrega življenja zanemarili.

 

Tempo, ki ga živimo, je hiter, zato želimo vzajemno pokazati, kako preprečiti debelost, povrniti zdrave energetske rezerve, kako se zopet pametno gibati, vzpostaviti hormonsko ravnotežje, spanje in prehrano. S strokovno in sistemsko usmeritvijo je potrebno konstantno ozaveščanje, da bomo ponovno osvojili zdrave življenjske navade. Med ljudmi se pojavljajo težave z utrujenostjo, izčrpanostjo, prekomerno telesno težo in tono drugih težav, ki so del našega vsakdana... Sama sem mnenja, da tako kot prijetne in tudi neprijetne izkušnje imajo svoj smisel in so nujne, da se razvijemo kot posamezniki v zrelo in samostojno osebnost.

 

Neprijetne izkušnje, porazi in življenjski udarci nam kažejo, kje so naše meje, ter nam kažejo ali jih lahko prestopimo ali nekje ob teh mejah postanemo v življenju. Vsekakor je cilj ne samo obstati, temveč strmeti k višjim ciljem v življenju. Vprašanje življenje, biti ali živeti življenje. Samo obstajati ali ga izkoriščati, v smislu izpopolnjevanja in strmenja k določenih stvarem, katere smo tekom valovanja tempa pogoltnili v življenju.

 

Neprijetne izkušnje nas učijo empatije do manj uspešnih, kot smo sami. Omogočajo nam postaviti okvir, znotraj katerega se počutimo varni. Varujejo nas pred nepotrebnimi tveganji. Hkrati nam osmislijo to, kar bi naj bila naša prioriteta, nas obudijo na pozitivizem, ki je lahko nekje potlačen. Nemogoče je na dolgi rok razumeti in ponotranjiti vse dobro, kar se nam dogaja, ne da bi imeli tudi neprijetne, slabe ali pretresljive izkušnje.

Prijetne ali pozitivne izkušnje nam prav tako omogočijo razvoj naše pozitivne samopodobe, občutka spoštovanja nas samih in lastne vrednosti. Ustvarjajo nabor vedenj, s katerimi se lahko lotevamo izzivov in na podlagi katerih lahko načrtujemo naša prihodnja vedenja. Omogočajo nam, da se pogumno lotevamo manj znanih, novih izzivov in pomagajo, da se z večjim razumevanjem in znanjem odzovemo pri presenečenjih.

 

Težko bomo verjeli, da so potresi, orkani, cunamiji, segrevanje ali ohlajevanje planeta, izumrtje mnogih živalskih in rastlinskih vrst, le pojavi, ki se dogajajo. Morda so to tudi procesi ponovnega ustvarjanja ravnovesja, harmonije, odzivanja na naša pretiravanja, nesonaravna početja.

Zopet se mi pojavlja vprašanje, koliko nam pomeni živeti v zdravem okolju, ali še sploh znamo ceniti moralne, etične vrednote, pridobivati vrline ali kreposti človeškega duha, vzdrževati moči življenjskih sil, harmonijo duše, smo prepoznali pomen tukajšnjega bivanja?

 

Kaj pa skušnjave, kot je hrana in smo jim izpostavljeni na vsakem koraku? Se jih zavedamo, poznamo njihov izvor in posledice, če se jim že ne zmoremo vedno upreti? Ljudje smo si različni, vendar še vseeno imamo vsi enake potrebe, posplošeno enako delovanje organizma, to so stvari, ki jih imamo vsi, ne zavedamo pa se vsi primarnega pomena samega gibanja, stvari, ki so bile nekoč primarnega pomena pri ljudeh in smo jih zanemarili. Vsekakor je vizija prihodnosti strmeti k potrebam ljudi, ki potrebujejo pomoč pri vrnitvi k gibalnim vzorcem, vzorcem življenja, pomena, ki smo ga pozabili oz. je nekje potlačen globoko v naši zavesti.

 

In drugo vprašanje, nas bo znanost res zmogla rešiti iz ekoloških in zdravstvenih zagat, brezumnih posledic, ki smo jih vsi skupaj povzročili? Težko bi verjeli, kajti ni velike ločnice do prepada in brezna. Zato se mi zdi ena glavnih idej, povrniti ljudem smisel do gibanja, do preprostosti, radosti življenja in pozitivizma, ki je tako preprost le že z majhnimi koraki ozaveščanja in vedenja.

Na delavnici AEQ klinične somatike dne 25.3 v Slovenski Bistrici, sem zopet ozavestila, pomen gibalnih vzorcev, ki bi lahko bila ena ločnica za marsikoga. Navdušila me je preprostost in učinkovitost v odpravljanju širokega spektra težav. Skozi naravne gibe nas ta tehnika vodi v raziskovanje naše notranjosti, nas mehča, sprošča napetosti, odpravlja kronične bolečine, vzpostavlja naš zavestni nadzor nad telesom, širi zavedanje in zdravi naš jaz na vseh nivojih. Postanemo lahko kreativni gospodarji lastnega življenja in življenje postane lahkotno, strastno, radostno in smiselno.

 

Delavnica mi je prinesla globino in širino v razumevanju globjega pomena AEQ klinične somatike in tudi razumevanje vaj in njihove učinkovitosti na moje telo. Mislim, da so vaje uporabne ne le za našo lastno raziskovanje, temveč tudi kot skupinsko na različnih področjih našega življenja.

 

Vaje nam pripomorejo tudi pri drugih športih, pri tehnikah meditacije, življenje nam obarvajo z lahkotnostjo, užitkom in nam dajo nek pomen, zato je pomembno, da vaje pravilno izvajamo, da poslušamo in sledimo navodilom same izvedbe, da smo med samimi vajami sproščeni, za samo lažjo izvedbo lahko zapremo tudi oči. Na delavnici so mi bila všeč jasna navodila, jasno zaporedje, od lažjih do težjih vaj, tudi za popestritev izvedbe kakšna vaja, ki ni bila del samega plana. Sama izvajam vaje redno, včasih več, včasih manj, kakor se počutim in vem koliko sem tisti dan sposobna narediti.

 

Pred vajami se vedno počutim občutno manj lahkotno kot po samih vajah, kar se mi zdi pomembno, saj po vajah vidimo razliko, vpliv in koristnost na naše telo, počutimo se veliko bolj sproščene, vaje ne vplivajo samo na moje telo, temveč tudi na psihično počutje, saj se veliko lažje soočam z dejavnostmi tekom dneva, veliko bolj sem razumevajoča, sploh, v pogovoru z nekom, ki ga pestijo kakšne težave, saj izhajam iz stališča, ko se počutim super in iz stališča, ko se počutim veliko bolj telesno omejena s svojim telesom.

 

Vsekakor sem mnenja, da bo to tudi ena pomembnih tehnik v fizioterapiji, saj se tu ukvarjamo ne samo s posledico, temveč tudi z globljimi vzroki problema. Učimo se, da smo aktivno vključeni v reševanje svojega problema, preko izvajanja enostavnih in prijetnih gibov.

 

Izginejo napetosti, težki občutki, občutimo olajšanje in živahnost. Poleg vsega je to tehnika, ki jo lahko kot (bodoči) terapevti uporabljamo na sebi in tako izboljšamo kakovost svojega delovanja in življenja, skozi majhne in preproste stvari, ki jih lahko dodamo v vsakdan.

 

Učenje je eno izmed daril, ki smo ga dobili in znanje vedno premaga napor in delo. Samo delo ni dovolj, potrebno je tudi vedeti, kaj delamo, kajti brez znanja je ves napor zaman. Vsekakor sem mnenja, da vsak, ki se je pripravljen učiti ali narediti spremembo v življenju, lahko ima od somatskega gibanja samo korist in pozitivno stališče na podlagi zopet se naučiti živeti polno, lahkotno, življenje brez bolečin.

 

Larisa Vrbek

tel. : 00386(0)74990871 
mail: info@aeq.si
YouTube Facebook